1960 Stari trg – Dijaški dom in začetki vrtca

Glavna cesta skozi Stari trg pelje dalje v smeri Loža. Kot kaže slika, je cesta še makadamska.

Ni mi bilo znano, kdaj naj bi posnetek nastal. Zato sem pregledala nekatere naše že objavljene prispevke in ugotovila, da ima ta razglednica povsem enake bele črke in enak bel rob kot razglednica Pudoba, Vrhnike, Kozarišč, in še ena Starega trga. Za vse naštete smo ugotovili, da so nastale najverjetneje pred letom 1960 in jih je napravil cerkniški fotograf Bajček ali Jože Žnidaršič. Zato je zagotovo tudi ta posnetek nastal okrog leta 1960. To pa je čas, ko je v hiši desno že od povojnega obdobja dalje deloval dijaški dom, leta 63 pa je tu svoje težke začetke ubiral tudi vrtec.
____________________________________________________________

Vrtec in dijaški dom

Otvoritev prvega oddelka VVE v Starem trgu je bila 1. okt. 1960. Vodila ga je ravnateljica osnovne šole tov. Krajc Justa, varstvo pa so zaupali tov. Benčina Mariji, učiteljici in predsednici Društva prijateljev mladine Loka dolina, ki je dalo pobudo za odprtje vrtca. Ker do tedaj v Loški dolini ni bilo tradicije v predšolski vzgoji, je bilo treba začeti čisto pri tleh, je v kroniko zapisala Benčinova. Šla sem od hiše do hiše, kjer so bili otroci in nabrala kandidate za vrtec. Nabrala sem jih 15, vsi so bili iz Starega trga. Vrtec je v prostorih šole dobil na razpolago eno učilnico, še ta je bila skromno opremljena. Ker je bilo stranišče neprimerno, so uporabljali le kahlice. V varstvo, ki je vključevalo malico, so bili vključeni otroci od 3. do 7. let. Vrtec je deloval od 8. do 13. ure vsak dan, tudi ob sobotah. V zelo težkih pogojih so zdržali dve šolski leti.

V Starem trgu je deloval tudi dijaški dom za učence, ki so hodili v šolo v Starem trgu, a so bili iz drugih občin (več o njihovih dogodivščinah beri tukaj). Število gojencev se je takrat že močno zmanjšalo, zato je bilo sklenjeno, da se tu (prva hiša na levi) uredi prostore za vrtec. Prvega septembra 1963 so se vrata vrtca ponovno odprla. V novi stavbi so imeli na razpolago dva prostora: igralnico in spalnico. Sanitarije so bile tudi tu neprimerne. Vrtec je po novem deloval od 5.30 – 14.30., v tistem času je bilo vključenih okrog dvajset otrok v zelo mešani skupini v starosti med 3. in 9. letom.

Naslednje leto je bil dijaški dom ukinjen.

____________________________________________________________
Hiša z izobešeno tablo z napisom je bila včasih Šrajgarjeva. Takoj po drugi svetovni vojni so jo namenili za internat gimnazijcem. Nekatere gimnazijce smo si na naših straneh že ogledali. Gospa na pločniku je po opravkih odšla kar v predpasniku. Tudi torbice nima, zato sklepam, da je ena od bližnjih gospodinj. Za črno kovano ograjo z mrežo, ki še sedaj omejuje neposreden dostop do ceste, je nižje poslopje, katerega napis izdaja, da je v njem domovala lekarna. Sledi večja Pečetova hiša, kjer je danes v pritličju trgovina Kmetijsko gozdarske zadruge Cerknica. Na fasadi je naslonjeno kar nekaj koles. Zadaj se skriva mogočna lipa, ki je dolga leta rasla pred Korletovo hišo, vendar je toliko zamaknjena, da se je na posnetku ne vidi. Za to hišo poteka cesta, ki se v klancu povzpne do farne cerkve Sv. Jurija. Močno na cesto je pomaknjena Krajcova gostilna. Tudi prva pošta je našla svoj dom v tem poslopju. Prav zaradi svoje lega, praktično je postavljena na pol ceste, so jo pred nekaj leti podrli in omogočili varnejši promet skozi tržko središče vedno gostejšemu prometu. Tudi na tej hiši je prislonjeno kolo. Na kopici pod oknom pa poseda moška postava.

 Prva z desne je Jerančetova hiša s hišno št. 13. Pod številko je najbrž še tablica zavarovalnice. Na Jerančetovem dvorišču je prizidek, ki se drži občinske hiše. V prizidku je bilo stranišče gimnazijcev. Velika hiša, ki je ped vojno služila potrebam občine, je po vojni služila kot gimnazija. V hiši so stanovali tudi gimnazijski učitelji. Na prvem robu iz hiše moli tabla. Ne da se razbrati čemu je služila, a tako obliko so imele table, ki so označevale avtobusno postajališče. Na koncu stavbe je še ena označevalna tabla, na kateri pa se lepo razbere “Salon”. V tej stavbi se je rodil akademski slikar Lojze Perko. Za hišo vodi proti desni odcep, ki skozi naselje pelje v smeri Viševka. Zadaj pa še Benčinova hiša, znana gostilna. V hiši je delovala tudi trgovina Lojzeta Tomca.
____________________________________________________________

Viri:

• kronika vrtca Polhek Stari trg
• Ivanka Onušič

Kraj: Stari trg
Datum: okrog 1960
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: Etnografski muzej
Skenirano: 19.10. 2012 (etnografski muzej)
Oblika: skenirana datoteka