1947 Rakek – Družina Pirman

Poklic čevljarja žal izumira, saj zanimanje zanj naglo upada. V tistih časih je bila čevljarska ali šuštarska obrt zelo priznana, saj so čevlje večinoma izdelovali ročno. Strgana in poškodovana obutev se je popravljala, ker je ni bilo mogoče kupovati tako kot danes. Poleg tega je en par otroških čevljev služil namenu tudi po tem, ko jih je otrok prerastel, saj jih je za njim poverbal mlajši otrok.

Jože Pirman je izhajal iz čevljarske družine, iz Zavrha pri Sveti Trojici. Njegov oče je imel čevljarsko obrt, prav tu se je čevljarstva učil tudi Jože. Kasneje je bil zaposlen v čevljarski delavnici nekje v Postojni. Prijateljem in znancem pa je popravil čevlje tudi doma.

Kot otrok je pomagal očetu tako, da je po domovih raznašal čevlje, ki so jih ljudje prinesli v popravilo. V povezavi s tem obstaja tudi anekdota. Nekoč je mali Jože prinesel popravljene čevlje v neko hišo, ravno v času, ko je bila družina pri kosilu. Gospodinja ga je povabila, naj se jim pridruži. Ker je bil lepo vzgojen, je ponujeno vljudno zavrnil in se usedel na stol. Potrpežljivo je čakal, da končajo s kosilom. Ker je gospodinji zgledal nekako žalosten, ga je vprašala, kaj je vzrok za to. Hitro ji je odgovoril, da si želi, da bi ga še enkrat vprašala tisto kot prej.

Fotografijo smo našli med starimi slikami pokojne Ivanke De Biasi z Rakeka.