1934 Kozarišče – Žalovanje za kraljem Aleksandrom

Izbrskala sem še eno sestavljeno razglednico naše vasi iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Tudi ta razglednica ima enake motive kot predhodne in celo razporeditev slik je enaka kot na razglednici, ki jo je napravil  Foto Helios iz Ribnice,  in s precej podobno sestavo kot razglednica fotografa Vinka Bavca. Zadnjo stran je zob časa že precej zabrisal. Pa kljub temu, po obliki žiga na vmesni črti, bolj ugibam kot berem, da je to razglednico izdelal studijo Foto “Mara” iz Dolnjega Logatca. 

Fotografija je enaka, kot je na že omenjeni razglednici, ki jo je izdelal  Foto Helios iz Ribnice. So si fotografi negative za znane prizore med seboj posojali ali so z njimi trgovali? Najbrž tudi glede avtorskih pravic niso bili tako natančni, kot smo danes.

JANKO ŠUMRADA trgovina z mešanim blagom

Prav vsa okna na podstrešju trgovine in v nadstropju so na stežaj odprta. Zakaj so hišo tako zračili, je bila vlažna ali so s tem želeli povedati, da je polna življenja in se v njej dogaja? Mogoče pa vzrok tiči povsem drugje? Sosedova hiša ima vsa okna skrbno zaprta. Ni se dogajalo samo v trgovini, tudi okrog nje je bilo živahno. Krog in krog hiše so ljudje.

Pred hišo je zloženih pet tramov. Na prejšnjih razglednicah so bili pred hišo zloženi hlodi. Torej je osrednji vaški prostor – Lončarjev plac – služil kot odlagalna površina oz. kot priročno skladišče. Po stasu in pokrivalu sodeč, je gospod ob desnem vogalu trgovine njen lastnik Janko, poleg pa najbrž njegova žena. O sami trgovini sem že precej pisala.

Na odprtih vratih trgovine je reklama. ALBUS – kaj je označevala ta blagovna znamka? Danes podjetje Albus iz Novega Sada proizvaja kozmetiko. Gre še vedno za isto blagovno znamko? Nad reklamnim plakatom na obeh vratnih krilih visi nekaj okroglega. Tisto na levi je podobno viseči, narobe obrnjeni veliki skledi.

Pa še pogled na Lončarjev plac z druge strani, od cerkve. Na hiši financarjev (kasneje se hiša preimenuje v Žagarjevo), so na oglasni deski stari, napol raztrgani oglasi. Na pol droga visi črna, žalna zastava. Velika verjetnost je, da je izobešena v znak žalovanja ob smrti jugoslovanskega kralja Aleksandra I. Karađorđevića, ki je umrl med obiskom v Marseillu, v atentatu 9. oktobra 1934.

Pred Prusnəkavo hišo postaja več odraslih ljudi in na fasadi visi tabla za napisom, katere vsebino žal ne morem razbrati. Pokrita je s kritino Eternit (ternit). V sredini je markantna Jernejeva gostilna s streho štirikapnico. Tudi iz te slike razberemo, da je bilo dogajanje pred in v gostilni dejansko tako živahno, kot vedo povedati vsi starejši sovaščani, pa tudi  prebivalci sosednjih vasi.

Levo od gostilne je Matijeva hiša. Uletovi tudi na stežaj zračijo.

Župniku Josipu Mlakarju je Nežka pisala na Dolenjsko. Potožila mu je svoje težave: “D…  sem srečno prispela. Tukaj je zelo mraz. Mama pa zopet ležijo, niso nič boljši. V ponedeljek mi je P… rekla, da naj povem, da naj pride kedo po peso, pa sem pozabila povedat. Pa ti povej Francetu. Sedaj pa Vam pošiljamo vsi skupaj lepe pozdrave … Nežka”

Vir:

• wikipedija, 28.2.2013

Dopolnjeno 1. 9. 2013

Prispevek je bil objavljen v letošnji 3. številki revije Obrh na 26. strani.

Kraj: Kozarišče
Datum: oktober 1934
Avtor: Foto Mara, Dolenji Logatec
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 12. 11. 2012
Oblika: razglednica