1948 Fremantle – Iz Iga vasi v Avstralijo

To je bil začetek povojnih migracij, v katerih so bili udeleženi tudi razseljeni ljudje iz Evrope. Avstralska vlada je sklenila, da bo te ljudi vključila v svoj program priseljevanja. To je bil pomemben politični in kulturni premik, saj je dotedanja politika protežirala priseljence z anglo-keltskim izvorom.Jože Zigmund (1921 – 2002) je tako zapustil begunsko taborišče Cinecitta v Rimu, kjer je živel vse od konca vojne. Za nekaj let se je znani italijanski filmski studio spremenil v begunsko taborišče za tisoče razseljenih ljudi v povojni razrušeni Italiji.

• Dokument ‘Personal Statement and Declaration’ dokazuje, da Frank Tomsich (Franc Tomšič) finančno podpira Jožeta, brez česar bi bil njegov vstop v Avstralijo verjetno nemogoč. Ker ni imel Jože ničesar, razen obleke na sebi, je Franc jamčil avstralski vladi, da bo Jožetu našel službo, ali pa ga bo vzdrževal. Franc Tomšič (1907 – 1994) se je rodil v Knežaku št. 25 in je bil v Avstraliji že od leta 1927. Bila sta daljna sorodnika in če sta se mogoče kdaj srečala v Sloveniji, Jože tedaj ni mogel biti starejši kot 5 let.
• Iz potrdila ‘Application for Registration’ je razvidno, da je Jožeta že čakala zaposlitev v “Yanchep Lime Company “. Lastnik te družbe je bil  Jozef Hribar (1903 – 1978), ki je zaposloval ljudi iz  Loške doline in Cerknice. Povezava med Jozefom Hribarjem in Jožetom Zigmundom je bila Žerovnica. Jožetov oče, Franc Zigmund (1882 – 1942), se je rodil v Žerovnici 45. Kraševec and Jozef Hribar so bili sosedje iz Žerovnice 46 – Dovičevi. Na osnovi te povezave je Jože dobil napotitev za službo.

Hribarjeva družba je imela peči za žganje apna, kakšnih 50 km iz mesta Perth v nedotaknjeni divjini. Pri žganju apna je sodeloval še en Slovenec,  Jozef Stritof (1933 – 2010), ki je prišel iz  Begunj pri Cerknici. Več let kasneje je Jozef Stritof sodeloval pri programu “Oral History” (ustno izročilo), kjer so se ohranili njegovi spomini na težavne delovne razmere pri žganju apna.  Na novinarjevo pripombo, da so peči izgledale nekako primitivno, je Jozef odgovoril:

“Seveda so bile primitivne.  Vtis sem imel, da so imeli stari Egipčani modernejše peči, kot so bile tiste, ki sem jih videl jaz. Ampak bil sem na koncu poti in ni bilo nobene druge možnosti, kot da sem opravljal delo, ki mi je bilo ponujeno. …. Bilo je zelo težko, vendar nisem imel izbire. Nisem znal angleško in sem bil tako prisiljen ostati tam.”

Štiriinšestdeset let kasneje in v mestu z 1,75 milijona prebivalcev je nastala nova povezava med priimkom Zigmund in Hribar. Hribarjev vnuk in Zigmundova hči imata enak poklic in sta zaposlena v istem uradu. Jože ni nikoli pozabil na Francovo pomoč. Na Francovem pogrebu sem očeta edinkrat videla jokati.

Application for Registration

Personal Statement & Declaration