1944 Podgora – Partizanski motorist

Motorist v oficirski uniformi s titovko, z obešeno oficirsko torbico čez ramo in oborožen s “šmajserjem” je Anton Ilenič, komandant avtomobilskega bataljona, ki je nastal in deloval v Loški dolini. S svojo vožnjo je vzbudil precej zanimanja med soborci. Da je bilo mraz se vidi tudi po tem, ker so fantje kar globoko z rokami v žepih. Pa vendar so, po obrazih sodeč, videti zadovoljni in nasmejani, mislim pa, da je prisoten tudi kanček nevoščljivosti. Območje, kjer je nastala slika, je bilo takrat osvobojeno ozemlje in je bila že vzpostavljena narodna oblast. V vasi je že bila oglasna deska, me prav zanima, kaj je bilo obešeno na njej, in celo prometni znak, ki označuje križišče enakovrednih cest. Taka oblika in veljava prometnega znaka je bil določena z mednarodno Konvencijo o unifikaciji prometnih znakov na cestah, sprejeti v Parizu leta 1931. V tej konvenciji je bilo določenih 20 prometnih znakov ter njihova barva.

Sliko za objavo nam je omogočil Srečo Ilenič, Antonov sin. O sliki ni vedel dosti povedati, saj se z očetom ni nikoli pogovarjal o njej. Pri ugotavljanju za kakšen motor gre, je bilo kar nekaj težav, saj sem ga komaj našel na spletu. Sprva sem mislil, da gre za angleški motor BSA M20, vendar so me motili ščitniki za noge, ki so tako značilni za italijanske motorje. Obstajala je tudi možnost, da gre za motocikel, ki je sestavljen iz več različnih motorjev. Čisto realna možnost, glede na iznajdljivost takratnih mehanikov. Trgovin z rezervnimi deli ni bilo, pa so si pomagali s tistim, kar so imeli pri roki. Ampak ne, z malo sreče sem prišel do podatka, da je to nedvomno italijanski motor GILERA.

Italijanski vojaški motor GILERA LTE 500, izdelan v Italiji med leti 1937 – 1945 in je bil vojni plen po kapitulaciji Italije. Nameščene ima ščitnike za noge z nekakšnimi predali. Le ti so bili značilni za motorje italjanske pehote “bersaglieri”, ki so jih uporabljali v severni Afriki. V vojnem času je italijanska vojska uporabljala še motorje Bianchi 500 M, Benelli 500 VLM ter Moto Guzzi Alce in vsi so si bili zelo podobni. Takrat so si bili motocikli iz enakega obdobja veliko bolj podobni, kot je to danes.

Motor je kar dobro “zmahan”, saj ima razbiti obe luči. Ob levi strani vilic ima pripeto “pumpo” kar da slutiti, da je imel probleme tudi z gumami. Takrat ni bilo pumpe pri vsaki hiši, tako da je bila tudi predrta guma lahko problem.

Anton Ilenič z Rakeka, komandant partizanskega avtomobilskega bataljona. Po končani vojni se kljub ponujeni možnosti, da ostane aktiven oficir v JLA, ni odločil za to. Svoje izkušnje o transportu  in poznavanje motornih vozil je s pridom uprabljal tudi po vojni, saj je bil eden prvih povojnih avtoprevoznikov v naših koncih.

Iz napisa na zadnji strani je razvidno, da so slike iz novembra 1944.