Skip to content

1944 Podgora – Partizanski motorist

17. 01. 2014
by

Neznani fotograf je v sončnem, a mrzlem novembrskem dnevu leta 1944 slikal motorista, ki se je vozil po vasi Podgora v Loški dolini. Za spremembo in v veliko zadovoljstvo vaščanov je bil to partizanski motorist in ne nemški, kot so jih bili vajeni do tedaj.

Motorist v oficirski uniformi s titovko, z obešeno oficirsko torbico čez ramo in oborožen s “šmajserjem” je Anton Ilenič, komandant avtomobilskega bataljona, ki je nastal in deloval v Loški dolini. S svojo vožnjo je vzbudil precej zanimanja med soborci. Da je bilo mraz se vidi tudi po tem, ker so fantje kar globoko z rokami v žepih. Pa vendar so, po obrazih sodeč, videti zadovoljni in nasmejani, mislim pa, da je prisoten tudi kanček nevoščljivosti. Območje, kjer je nastala slika, je bilo takrat osvobojeno ozemlje in je bila že vzpostavljena narodna oblast. V vasi je že bila oglasna deska, me prav zanima, kaj je bilo obešeno na njej, in celo prometni znak, ki označuje križišče enakovrednih cest. Taka oblika in veljava prometnega znaka je bil določena z mednarodno Konvencijo o unifikaciji prometnih znakov na cestah, sprejeti v Parizu leta 1931. V tej konvenciji je bilo določenih 20 prometnih znakov ter njihova barva.

Sliko za objavo nam je omogočil Srečo Ilenič, Antonov sin. O sliki ni vedel dosti povedati, saj se z očetom ni nikoli pogovarjal o njej. Pri ugotavljanju za kakšen motor gre, je bilo kar nekaj težav, saj sem ga komaj našel na spletu. Sprva sem mislil, da gre za angleški motor BSA M20, vendar so me motili ščitniki za noge, ki so tako značilni za italijanske motorje. Obstajala je tudi možnost, da gre za motocikel, ki je sestavljen iz več različnih motorjev. Čisto realna možnost, glede na iznajdljivost takratnih mehanikov. Trgovin z rezervnimi deli ni bilo, pa so si pomagali s tistim, kar so imeli pri roki. Ampak ne, z malo sreče sem prišel do podatka, da je to nedvomno italijanski motor GILERA.

131211929-001Italijanski vojaški motor GILERA LTE 500, izdelan v Italiji med leti 1937 – 1945 in je bil vojni plen po kapitulaciji Italije. Nameščene ima ščitnike za noge z nekakšnimi predali. Le ti so bili značilni za motorje italjanske pehote “bersaglieri”, ki so jih uporabljali v severni Afriki. V vojnem času je italijanska vojska uporabljala še motorje Bianchi 500 M, Benelli 500 VLM ter Moto Guzzi Alce in vsi so si bili zelo podobni. Takrat so si bili motocikli iz enakega obdobja veliko bolj podobni, kot je to danes.
131211931-001Motor je kar dobro “zmahan”, saj ima razbiti obe luči. Ob levi strani vilic ima pripeto “pumpo” kar da slutiti, da je imel probleme tudi z gumami. Takrat ni bilo pumpe pri vsaki hiši, tako da je bila tudi predrta guma lahko problem.
131211931-002Anton Ilenič z Rakeka, komandant partizanskega avtomobilskega bataljona. Po končani vojni se kljub ponujeni možnosti, da ostane aktiven oficir v JLA, ni odločil za to. Svoje izkušnje o transportu  in poznavanje motornih vozil je s pridom uprabljal tudi po vojni, saj je bil eden prvih povojnih avtoprevoznikov v naših koncih.
131211931zIz napisa na zadnji strani je razvidno, da so slike iz novembra 1944.

Slovarček:

  • zmahan: poškodovan, obrabljen
  • pumpa: (zračna) tlačilka, pumpa za kolo
  • šmajser: nemška brzostrelka

Viri:

Kraj: Podgora, Loška dolina
Datum: november 1944
Avtor: neznan
Zbirka: Srečo Ilenič
Skenirano: 11. 12. 2013
Oblika: fotografija

Advertisements
One Comment leave one →
  1. milenatruden permalink
    17. 01. 2014 08:37

    Medved, napisal si zanimivo in dobro objasneno.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: