1978 Cerknica – Ribiški dom (5)

O Dušanu Mozetiču je zanimiv zapis na strani 13 v publikaciji Vrag v Butalah. Publikacija je izšla o pustu leta 2008, to je takrat, ko se je cerkniški pust imenoval Hudiman Parkelj, po domače Tajflov ata.

Brez Dušana Mozetiča si cerkniškega pustovanja skoraj ne moremo zamisliti. V prej navedeni publikaciji piše:

Malar, šofer in pustar. Ali pustar, malar in šofer. Najprej pustar in vedno, tudi danes, ko ga pota vodijo široko po svetu.

“A veš po čem poznajo v svetu Cerknico? Po pustu. Ma kaki po jezeru. Po pustu, ti jaz povem, kjer koli se ustavim, po pustu!”

Tako se je začel pogovor z nekom, ki mu je bil pust položen v zibelko, da ne bomo rekli, da je zavekal v pustovi trugi. Odraščal je nedaleč od Žajfence, suhemu pustnemu grlu tako mile cerkniške gostilne ob potoku (nič več tako, kot je bilo). In tu se je vse začelo, tam sredi petdesetih let prejšnjega stoletja.

Seveda je bil poleg tudi pri začetkih karnevala. “Zapiši, da se ve, zmaj je bil edina figura, ki je bila narejena pred rokom, 4 dni, edina!”

Njegova malarska roka je bila vedno dobrodošla. In seveda beseda. Inteligentno duhovita, nikoli žaljiva. In njegove maske, kaj maske, liki, ki jim je znal vtisniti značaj …

Ko sem nazadnje govoril z Dušanom mi je rekel, da gre kmalu v penzijo. Zdaj jo najbrž že uživa.