Skip to content

1937 Rakek – Demšarjeva trgovina

29. 03. 2014

140130653Rudolf Demšar pred svojo trgovino v Steržajevi hiši na Rakeku, nasproti cerkve. Hiše danes ni več. Porušili so jo leta 2004, da so uredili cesto in avtobusno postajališče.

Rudolf je trgovino odprl junija 1936. Čeprav je v auslogu predvsem fotografski material, je bila to trgovina z mešanim blagom. Delovala je do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Narodni heroj Ivan Turšič – Iztok in Rudolf sta se nekega dne leta 1942 dogovorila, da bosta pokazala Italijanom, da niso zaželeni. Izdelala sta šablono v obliki črke »V«, ki je pomenila »vinceremo«, zmagali bomo, kar so uporabljali tudi Italijani. Poleg črke V sta izrezala še srp in kladivo, kar je v prenesenem pomenu pomenilo »zmagali bomo komunisti«. Preroške besede.Naslednjega dne ponoči je trgovski pomočnik Andrej Grča z redečo barvo narisal te simbole na pročelje trgovine. Videli so jih lahko vsi, ki so prihajali od železniške postaje proti cerkvi in tudi tisti, ki so prihajali z Unca ali iz cerkniške smeri. Šablono je sežgal, čopič in barvo pa skril. Ko je prišel Rudolf pred deseto odpirat trgovino, so ga že čakali italijanski vojaki. Oficir ga je zasliševal, a Rudolf ni »nič vedel«. Zanikal je tudi posest rdeče barve. V strahu, da bi ga odkrili, jo je dal svojemu dobremu znancu, ki je ravno takrat prišel v trgovino po nakupih. Rudolf je dal barvo v dve kovinski vedri, zloženi eno vrh drugega, med njima pa je bila barva.Italijanski oficir mu je pred odhodom naročil, da mora vse simbole odstraniti z zida. Pomočniku Andreju je dal v roke kladivo in dleto in mu naročil, naj simbole izkleše tako globoko, da bodo vidni rdeči opečnati zidaki. Tako je bil napis še vedno viden. To je Italijane tako razjezilo, da so naslednji dan Rudolfa zaprli za en teden v zapor, ki je bil v kletnih prostorih nekdanje Carinske uprave poleg železniške postaje. Zidarju Urbančiču pa so naročili, naj napis prekrije z malto. Ko se je malta posušila, so bili simboli še vedno vidni, nekoliko manj sicer, a kljub vsemu še vedno.

140130653-001Rudolfu Demšarju na obrazu sijeta ponos in veselje ob lastni trgovini. Prav po moško se je postavil. Trgovina je bila na Rakeku že sedma po vrsti.
140130653-002“Mi vas postrežemo v Agfa izdelkih strokovno in solidno,” piše na reklamnem letaku. Rudolf se je verjetno spoznal tudi na fotografski material, sicer ne bi prodajal izdelkov takrat tako prestižne znamke.
140130653-003Upam, da bo kdo od bralcev ugotovil, kaj so zadeve na levi strani slike. Meni namreč ni uspelo.
140130653-004Tudi sončna očala, stekleničke (morda z razvijalci, fiksirji ali parfumi), termometri in igrače so se znašli v izložbenem oknu.

Slovarček:

  • auslog: izložbeno okno

Viri:

  • Demšar, R.: Zapisi Rudolfa – Rudija Demšarja iz obdobja druge svetovne vojne, v knjigi Franca Perka Vasi v objemu železnice, Ljubljana. Založništvo Jutro, 2008.

Kraj: Rakek
Datum: 1937
Avtor: neznan
Zbirka: Milka Demšar
Skenirano: 29. 1. 2014
Oblika: fotografija






Advertisements
9 komentarjev leave one →
  1. Anonimnež permalink
    29. 03. 2014 14:03

    Ivanka, sprašuje:
    “Upam, da bo kdo od bralcev ugotovil, kaj so zadeve na levi strani slike. Meni namreč ni uspelo.”

    Nikakršen poznavalec nisem, me pa močno spominjajo na plavalna očala!?
    Glede na ponudbo trgovine (očala, fotoaparati Hasselblad itd.) je bil Demšar očitno močno seznanjen z najnovejšimi “iznajdbami”
    Zato bi bilo možno sklepati, da gre za plavalna očala.
    Njih patent je namreč prijavil že leta 1916 Charles J Troppman
    glej: http://www.google.com/patents/US1168581

    ne bi se čudil, če bi leta 1937, ko je očala posodobil Meyrowitz Emil, to bil prodajna uspešnica.
    glej patent iz leta 1935: http://www.google.com/patents/US2002543

    Še zlasti zato, ker so to leta, ko se je Jacques-Yves Cousteau pripravljal na odkritje avtonomnih potapljaških naprav (http://en.wikipedia.org/wiki/Jacques_Cousteau). … vključno z uporabo plavalnih očal (1936)

    lp
    Miran Erič

    Liked by 1 person

  2. Miran Erič permalink
    29. 03. 2014 14:35

    Ivanka sprašuje:
    “Upam, da bo kdo od bralcev ugotovil, kaj so zadeve na levi strani slike. Meni namreč ni uspelo.”

    Morda so plavalna očala!?.
    Da je bil Rudolf Demšar močno seznanjen z najnovejšimi pridobitvami tistega časa, kaže ponudba najsodobnejših Hasselblatov in Praktic (fotoaparati) in sončnih očal (zgodovina: 1936 Sunglasses become polarized, Ray Ban began using Edwin H. Land Polaroid filter; http://www.ideafinder.com/history/inventions/sunglasses.htm)

    Sicer je patent za plavalna očala prijavili Charles Troppman že v začetku leta 1916 in v istem letu so izum prijavili še vsaj trije! (search: goggles)
    http://www.google.ca/patents/US1168581

    1936 Walter Farell patentira očala kot: “underwater eye protector”
    http://www.ishof.org/news/pdf/goggles.pdf

    Lep pozdrav
    Miran

    Všeč mi je

    • 30. 03. 2014 10:23

      Tudi jaz sem pomislil na plavalna očala, pa se mi je zdelo, da jih takrat, pa še na Rakeku, niso mogli prodajati. Kljub temu, da se trudim drugače, sem še vedno pod vplivom mišljenja, da se je svet začel vrteti šele z nami. 🙂

      Všeč mi je

      • Miran Erič permalink
        30. 03. 2014 12:53

        Ja, to je problem! Mišljenje, da se je vse začelo z našo generacijo ….
        Ne bi vedel citirati, vendar imam v spominu eno NY antropološko študijo, ki govori o tem, da je bil najvišji IQ človeštva pred približno 7 do 8 tisoč leti …

        Mimogrede: na jezeru Suwako, blizu Nagana na Japonskem, so v zadnjih 400 letih izdelovali skoraj povsem identična plovila, kakršen je “drevak” … Zame izjemno odkritje!!! Boki iz poldeblakov in vgrajena široka talna platica!!
        Danes izdelujejo aluminjasto verzijo.
        lp p

        Všeč mi je

  3. Miran Erič permalink
    29. 03. 2014 14:48

    aja, pozabil sem še omeniti reklamo za fotoaparat Agfa Karat, ki so ga ponudili v prodajo leta 1936
    http://camerapedia.wikia.com/wiki/Agfa_Karat

    kar seveda kaže na izjemno ponudbo Demšarjeve trgovine!

    Všeč mi je

  4. medvedd permalink
    30. 03. 2014 14:43

    Meni delujejo kot motoristična očala, takrat so jih že uporabljali. Velikost, v primerjavi z navadnimi sončnimi očali v izložbi, pa bi tudi bila.

    Všeč mi je

  5. Ivanka Gantar permalink
    31. 03. 2014 10:39

    Odlično ste se izkazali. Hvala.

    Všeč mi je

  6. Ivanka Gantar permalink
    9. 03. 2017 12:15

    Rudi Demšar, resen informator, ki jamči za resničnost navedb, mi je poslal besedilo, ki ga v celoti objavljam. Za popravek se mu iz srca zahvaljujem in se priporočam za še kdaj.
    »Ševarjeva trgovina – Mednarodna špedicija, uvoz in izvoz – ponuja v izložbi nemške Agfa izdelke in sicer: Agfa negative film in Agfa Photographic Paper ter več vrst fotoaparatov Rolleicard in Rolleiflex. Posebej je izpostavljen fotoaparat Agfa Karat z goriščno razdaljo Focus 3.5. Ponujali so še uvožene termometre in več vrst sončnih očal kakor tudi očala za podvodno gledanje in plavanje. Vsaj dva fotoaparata sta Agfa Karat na meh, reklamirajo pa novejšega brez meha, s sukanjem obročka, ki doseže goriščno razdaljo do 3.5. Kasnejši aparati iz mojih študentskih dni so dosegali ostrino celo na 2.8, današnji digitalci pa imajo že posebno možnost, t.i. macro, ki se meri celo v centimetrih, npr. slikanje z odlično ostrino prašnikov v cvetu in druge detajle, npr. čebelo na cvetu ipd., kar nekoč ni bilo mogoče. Mladenič pred izložbo je moj bratranec Janez Demšar, Ludvikov sin. Rojen je bil 23.10.1922 in je na posnetku star med 16 in 18 let. Za njegovim hrbtom je vitrina s slikami, ki so jih izdelali v foto ateljeju iste tvrdke, saj se v izložbi reklamirajo z napisom: »Mi vas postrežemo v Agfa izdelkih strokovno in solidno« Posnetek Janeza pred Ševarjevo izložbo naj bi datiral med leti 1938 in 1940. Jaz sem rojen leta 1938. Moj oče praviloma ni nosil klobuka nikdar in je bil v tem času star med 29 in 31 let. Poudarjam pa, da v naši trgovini nismo nikdar prodajali fotoaparatov in foto materialov! Bili smo izključno usmerjeni v prehrambeno stroko.
    V dokumentu Ps 2282 iz Arhiva R.S. v Ljubljani, ki ga je stric Anton Demšar tudi podpisal, je razvidno, da je izpovedal na zaslišanju med drugim tudi:
    »Leta 1920 sem se zaposlil v podjetju Trpin – companjon, ki je trgovalo z deželnimi pridelki. Tu sem delal dve leti kot trgovski pomočnik. Od podjetja Trpin sem šel v službo k Ševerju (piše Ševerju!) na Rakek, kateri je imel mednarodno špedicijo – uvoz in izvoz. Pri navedenem sem ostal v službi štiri leta. Itd., itd.««

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: