1927 Cerknica – Štelnga

Ne glede s kom in s čim so se fantje vozili, je imel ta lepi običaj vedno enak pomen – na naboru so bili fantje potrjeni, da so sposobni služiti vojaški rok. To je bila velika čast za hišo in očeta, ki je bil lahko upravičeno ponosen na sina, sposobnega nositi vojaško uniformo in puško. Vojska je iz fantov naredila može, kar je imelo simboličen pomen, ker jih je večina z odhodom v vojsko prvič zapustila domače ognjišče in se odpravila v svet. S tem so prvič izkusili življenje, kjer ni bilo mame in očeta in so morali odločitve in odgovornosti prevzemati samostojno. Starše je zamenjal vojaški starešina, brate in sestre sovojaki, domačo hišo pa kasarna, zato je bil to za marsikoga prvi težji korak v življenju. S profesionalizacijo vojske v Sloveniji se je naborniški sistem služenja vojske ukinil, tako da tudi naborništvo nima več take vloge oziroma pomena. Na veliko srečo so se nabori vedno na veliko fotografirali, tako da lahko skozi te slike vsaj malo prikažemo, kako se je to nekoč delalo.

Objavo slike sta nam omogočila Meletova Joži in Zvone iz Cerknice. Kot je bilo že omenjeno, je avtobus vozil njihov sorodnik France Mele, ki pa ni bil nabornik, saj je to že opravil in je bil na tej sliki star 24 let. Kako je prišlo do tega, da so se na nabor pripeljali z avtobusom, ni znano. Upravičeno predvidevam, da so hoteli s tem uprizoriti zabavno in nepozabno atrakcijo. Beseda je dala besedo, avtobus so imeli, fantje dobrovoljni in iznajdljivi, kar odlikuje fante z naših krajev, okraski in harmonika in to je to. Na vse to lahko rečemo, da jim je stoodstotno uspelo.

Ko sem se pri Meletovih pogovarjal o tej sliki, mi je Zvone povedal še zanimivost glede avtobusa s slike. Ko je svoje odslužil in se ga ni več izplačalo obnavljati, so leta 1955 v Meletovi delavnici izdelali gasilsko vodno črpalko (pumpo), ki jo je poganjal prav motor iz tega avtobusa. Uporabljali so jo gasilci iz Nove vasi. Še več, ta pumpa se še vedno nahaja pri gasilcih v Novi vasi in kljub temu, da ni več v operativni uporabi, še vedno deluje. Tudi o izdelavi omenjene črpalke imajo Meletovi slike in jih bomo zagotovo v bližnji prihodnosti objavili.

Pa še ena gasilska slika iz nabora. Šopki v gumbnici oblek in klobuki, nekateri so so si prižgali celo cigare, pričajo o svečanosti dogodka. Osrednja oseba je harmonikar, ki zažiga s črnimi sončnimi očali in je zagotovo vsaj za eno glavo višji od ostalih. Mislim, da tudi on ni nabornik, ampak je bil povabljen zaradi špila.

Tudi Meletov France izstopa z odprto marelo. Pa ne z navadno, ampak z bombažno marelo rdeče barve, imenovano Kranjska marela. Uporablja se predvsem za zaščito pred sončnimi žarki in ne toliko za dež. V prvi vrsti je mladenič s perilnikom, ki se je običajno rabil za pranje perila na potoku. V tem primeru pa je služil kot inštrument za spremljavo harmonikarju. Z drgnjenjem lesene palice, največkrat kar lesene kuhalnice, ob narebreno površino perilnika, se je ustvarjal zvok, ki se je ob pravilnem ritmu lepo združil s harmoniko. Tudi ajmer, koš in škaf, na katerih sedijo fantje v prvi vrsti, imajo svojo vlogo pri spremljavi, podobno kot perilnik.

Z leve stojijo Andrej Drenik, Anton Obreza – Cibkov in Krtačarjev Jaka. Drugi z leve spodaj čepi France Klančar – Kopavlov, tretji z leve pa je Franc Čenčur. Ostalih nismo prepoznali.

Na tem izseku je prepoznan samo Korčetov Pepe, ki igra na perilnik.

Kranjsko marelo drži France Mele, desno od njega pa je Viko Brinar.

V spodnjem levem kotu izseka slike je Štenta – Mulcov, imena ne vemo. Ostalih nismo prepoznali.