Skip to content

1980 Rakek – Kulturni dom

2. 08. 2014
tags: ,
by

140516971Kulturni dom, kot smo ga tudi imenovali, je služil marsikateremu namenu. Sama se spomnim kina in tega, da je naša mama vedno rekla, da hodijo v kino “samo Milavcavi pa Justi”. Ni bilo čisto tako. Bilo nas je polno. Ata je šel na sobotno večerno predstavo in potem povedal, kakšen je film. V nedeljo smo šle še stara mama, teta Mara in jaz.

Največ obiska, vsaj kar se jaz spomnim, je doživel film Cecila B. DeMille-a Deset zapovedi, leta 1968. Vrteli so ga v dveh delih, dve soboti in dve nedelji. Ogledal si ga je tudi tedanji župnik Vinko Čampa. Film je res mojstrovina, če pomislite, kaj vse so naredili in to brez pomoči računalnika. Me prav zanima, če bi danes še to znali.

Spomnim se tudi predstave Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Ampak dobesedno. Mnogo ljudi je tudi stalo. Predstava je bila odlična in nasmejali smo se do solz. Iz tega sklepam, da s(m)o bili Rakovčani lačni kulture, ampak so se je malokrat najedli. Do sitega pa nikoli.

Ob obilnem deževju, kot na primer letos, je bil pred domom bazen. In če smo želeli v dom, smo morali po umetelno položenih deskah, na katerih je kakšni dami v visokih petah tudi spodrsnilo (saj so bile mokre) in je stopila tja, kamor si pravzaprav ni želela.

Prosvetni dom je bil zgrajen leta 1905. V njem so delovali sokoli in tam imeli tudi orodje za telovadbo: drog za veletoč, kroge, bradlje in uteži za dvigovanje različnih tež. Imeli so tudi knjige. Inventar je med vojno in po njej izginil neznano kam. Knjige so odpeljali Italijani. Eno pa sem pred dvema letoma rešila iz kontejnerja z odpadnim papirjem.

Od 3. julija 1946 je bil sokolski dom last Fizkulturne zveze Slovenije. Tistega leta je imela Igralska družina Rakek (prosvetni odsek ZSM, AFŽ in OF) trideset članov. Vodil jih je Mirko Vidrih. Sicer tudi predan gasilec. Svoj oder so imeli v domu ljudske prosvete, ki je bil obenem tudi kulturni dom. Ta je bil delno že obnovljen in so ga še obnavljali, tudi s prihodki od prireditev kulturno prosvetnih skupin. Tu je deloval tudi kino, in sicer od leta 1946 do 1965, ponovno spet od 1968 do 1970, ko so gradili avtocesto Ljubljana-Razdrto.

Zaradi dotrajanosti je leta 1977 kulturni dom postal pereč problem. Z enodnevnim zaslužkom vseh zaposlenih delavcev Katronažne tovarne Rakek so ga usposobili vsaj za določeno obdobje. Kasneje ga nis(m)o veliko uporabljali in je začel propadati. Po osamosvojitvi ga je kupil zasebnik ter ga predelal tako, da ima v njem avtomehanično delavnico in trgovino z avtomobili. Saj vsi veste, o kom govorim.

140516971-001Ja, tik pred zdajci okolica Kulturnega doma ni izgledala prav nič kulturno. Še huje. Prav sramotno in to ob glavni cesti.
140516971zSliko je napravila Otilija Vidrih. Kot je povedala, se je prav namenoma odpravila do doma in ga fotografirala, dokler je bil še v prvotnem stanju.

Slovarček:

  • ZSM: zveza socialistične mladine
  • AFŽ: antifašistična fronta žena
  • OF: osvobodilna fronta

Viri:

  • Gantar, I. Rakek. Ljubljana: Založba Mladika, 2005.

Kraj: Rakek
Datum: 1980
Avtor: Otilija Vidrih
Zbirka: Otilija Vidrih
Skenirano: 16. 5. 2014
Oblika: fotografija

from → 1980, Otilija Vidrih, Rakek

Dodajte komentar

%d bloggers like this: