Skip to content

1919 Milanov vrh – Parna žaga Franja Žagarja

4. 08. 2014
tags:

Milanov vrhUstanovitelj in lastnik industrijske naselbine na Milanovem vrhu je bil lastnik žage v Markovcu – Franjo Žagar – Špetnjakov, čigar predniki so izhajali iz Prezida. Na Milanovem vrhu je poleg same žage zgradil tudi celo delavsko naselje. Žaga je leta 1938 do tal pogorela in je niso več obnovili.

Milanov vrh se nahaja v Gorskem Kotarju nad Prezidom, v sosednji Hrvaški, na nadmorski višini 1011 m.

Zakaj parna žaga sredi gozda

Tvornica oz. žaga je bila zgrajena v letu 1908. Franjo Žagar se je zanjo odločil kljub temu, da tam ni bilo vode. Za potrebe parnega stroja so zato zgradili velik vodni zbiralnik. Na ta način je prihranil pri prevoznih stroških, ker so v gozdu ostali nepotrebni krajniki in žagovina, kar znaša okrog 30 % teže hlodov. Ko se temu doda še zmanjšanje teže desk, ki se od časa žaganja do prevoza posušijo, je teža žaganega lesa zmanjšana na polovico.

Delavsko naselje

Milanov vrh se je hitro razvil v naselje z več kot dvesto prebivalci. Imeli so kantino, čitalnico, kapelico in šolo v poletnem času. Poučeval je učitelj iz Prezida v času, ko so bile tam poletne počitnice. Delavci na žagi so imeli že leta 1916 organizirano celo tamburaško društvo.

Požar je uničil žago

V časopisu Jutro so leta 1938 poročali o požaru. Med drugim so zapisali:

Najbolj občuti uničenje tvorniške žage delavstvo, ki je zdaj brez zaslužka …

V kratkem času dobre pol ure je bila vsa tvornica z ostalimi tvorniškimi objekti vred v ognju in vsako upanje na rešitev je bilo odveč. Tri polne ure se je okoli 200 ljudi neumorno borilo proti goreči pošasti …

Iz majhnega in zastarelega mlina v Markovcu pri Starem trgu je pokojni Franjo Žagar v teku kratke dobe pred vojno razširil svoje poslovanje na tako razsežnost, da je lahko sprejemal največje dobave za inozemstvo. Svoje podjetje je uspešno vodil ter ga visoko dvignil, da je zaslovelo preko državnih mej. Med domačim narodom je bil zelo priljubljen. Danes je na čelu podjetja g. Franjo Hmelak, ki ga enako uspešno vodi. Upamo, da bo velika tvorniška žaga spet obnovljena, česar si ubogo delavstvo nadvse želi.

Žage niso obnovili

Vzroka požara niso nikoli ugotovili in od tedaj ni več delovala. Samo delavsko naselje je bilo dokončno požgano med drugo vojno. Med drugo vojno se je tam nahajala partizanska bolnica. Po vojni je bil kraj opuščen, nekaj časa je tam delovalo le še nekaj hlevov s konji za delo v gozdu.

Danes na tem kraju stoji lovska koča in velik vodni zbiralnik, ki še edini kljubuje času.

Milanov vrhŽaga na Milanovem vrhu je bil pomemben vir zaslužka tudi za furmane iz Loške doline, Babnega polja in Prezida. Zaslužili so s prevozom desk iz Milanovega vrha na železniško postajo na Rakek. Na ta način je služil tudi moj prapraded.

O tem, kako so se nekateri izmed njih še dodatno znašli, je moj oče v mladosti slišal pripovedovati stare furmane. Čez poletje so vozili deske (dile) iz žage na Milanovem vrhu na železniško postajo na Rakek. Na prevoznicah je bilo zapisano število naloženih desk. Za pot so običajno porabili dva dni. Prvi dan so deske pripeljali do Loške doline. Čez noči so furmani poskrbeli za tovor tako da so desko, dve ali tri po dolgem razpolovili in jih prav toliko razložili na domačem dvorišču. Naslednje jutro so po številu enak tovor peljali do končne postaje na Rakeku, ker so ga naložili na vlak. Doma pa se je počasi tudi nabrala zaloga desk.

121112778zDopisnico je napravil domači fotograf Dragutin Žagar iz Prezida pred letom 1920. Isti avtor je na fotografiji zabeležil tudi same začetke izgradnje tega naselja. Razglednico napol zgrajene žage iz leta 1907 lahko najdete v knjigi Povjest čabranskog kraja.
DSCN0595Mario je veliko pripomogel pri pripravi tega prispevka s tem, da mi je posredoval fotografijo prav take slike, kot jo danes opisujem, le da je popisana. Našel jo je v Pudobu in krasi steno pri Veselovih. Zanimiva je zato, ker nam iz prve roke razkrije oz. pojasni, kaj se je nahajalo v posameznem objektu. Po uvodnem stavku pa lahko sklepamo, da jo je napisal sam lastnik ali pa eden iz njegove družine, saj se glasi “Naša Žaga na Milanovem vrhu (‘?Hrvaška?) 3 ure od ???Loža???Spodaj desno je razločno zapisana letnica 1919. Lahko da gre za letnico nastanka posnetka, še bolj verjetno pa gre za leto, ko je bila odposlana.

Slovarček:

  • Fabrik je poslopje žage
  • Stall so hlevi
  • anderes Arbeitshauses – drugo so delavske koče

Viri:

  • Jožef Ovsec
  • Mario Žnidaršič
  • dLib.si: Časopis „JUTRO” Ljubljana, št 28;  ponedeljek 11. julija 1938
  • Malnar Slavko: Življenje v preteklosti – Život u prošlosti; Ravnice, 2013
  • Malnar Slavko: Povijest Čabranskog kraja, Čabar 2007

Dopolnjeno 2.5.2015

ObrhPrispevek je bil objavljeni  marca 2014 v številki glasila Obrh na straneh 32 in 33.

Kraj: Milanov vrh, Hrvaška
Datum: 1919 ali prej
Avtor: Dragutin Žagar
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 13. 11. 2012
Oblika: razglednica

Advertisements
4 komentarji leave one →
  1. Janja Kozarka permalink
    4. 08. 2014 20:16

    Parno žago so imenovali tudi “ŠIBABINA”. Ali kdo ve od kod ta izraz oziroma kaj naj bi to pomenilo?

Trackbacks

  1. 1902 Ljubljana – Proga Rakek — Babno Polje | Stare slike
  2. 1937 Gornje Jezero – Mramorjev Matija | Stare slike
  3. 1934 Rakek – Tonca Hmelak | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: