1953 Dobec – Žegen
22. 11. 2014
Ob Veliki noči se z jerbasi in cekarji vračamo domov iz cerkve v Bezuljaku.
Fotografijo istega dogodka smo že objavili. Obe fotografiji je napravil moj oče, France Kranjc iz Dobca.
Na žalost se ne spomnim, kakšen aparat je imel, vem pa, da slik ni sam razvijal. Vprašala sem brata, pa mi je povedal, da je bila znamka fotoaparata Agfa ali pa Voigtländer. Oba sta bila še takšna, z mehom. Pred vojno pa je slikal in sam razvijal njegov brat Janez. Negativi so bili še na steklu. Spomnim se, da sem zaradi tega žegna dobila v 1. razredu oceno manj primerno iz vedenja …
- Čisto na levi, zadaj v svetlem predpasniku, je Pepca Kranjc – Podlipča.
- Pred njo v temni jopici nese jerbas Mima Plesničar – Oglarjeva.
- Čisto spredaj na levi sem jaz, Maša Kranjc – Kranjča, poročena Košir.
- Desno poleg mene je Zrimškova Minka.
- Zadaj desno z belim ovratnikom nese jerbas Rezka Košir – Markotova.
- Spredaj nese cekar Tavžljeva Jelka, poročena Zalar v Begunje.
- Levo in zadaj od nje s pisanim jerbasom je Marinka Stražišča – Brešča, poročena Nared – Severjeva.
- Čisto desno v beli bluzi nese jerbas Marinka Jernejčič – Gregorjeva, poročena Stražiščar.
Fotografiral je moj oče, France Kranjc – Kranjč »advokat« iz Dobca, leta 1953, kot je napisal sam na hrbtni strani slike. Dobčani pravijo, da ne bi imeli nobene slike, če ne bi bilo njega.Prispevek je napisala: Marija Košir.
Kraj: Dobec
Datum: 1953
Avtor: France Kranjc
Zbirka: Marija Košir
Skenirano: 13. 11. 2014 (Marija Košir)
Oblika: skenirana datoteka
One Comment
leave one →
RSS - Posts
Tašča mi je pripovedovala, kako so nosili žegen na Velikem Vrhu na Blokah: V jerbasu je bil poleg drugega tudi nadevan prekajen želodec, potem pleče in velik kolač, pečen v modelu – kar težak tovor, ki so ga pregrnili z vezenim prtičem, katerega krajci so viseli čez rob jerbasa, povrh pa je bila še bela tančica. Prt so pripeli s “knuofelcami”.
Ko naj bi se dekleta z jerbasi po končanem obredu zapodile v tekmo, so nekoč naletela za zaprta cerkvena vrata, saj so kljuko fantiči privezali z žico, tako da se niso dala odpreti. Šele ko se je to nekako rešilo, so lahko stekle domov. Razloga za tek stat bila dva: da bi se hitro omožile in da bi bile krave bolj hitre za na pašo.
Ti jerbasi so bili včasih prave pletarske mojstrovine, pisani, pobarvani in taki z dvojnim obodom. Zunanji je bil kot čipka iz vrbovega šibja.