1962 Slivnica – Izlet
21. 01. 2015
Meniševska mladež na nedeljskem izletu na Slivnico s tedanjim župnikom Antonom Vindišarjem. Na eni sliki smo vsi skupaj, na drugi samo deklice, verjetno so fantje tudi dobili svojo sliko.
Nedeljski popoldnevi so bili čas, ki smo ga imeli otroci čisto zase. Takrat ob nedeljah niso delali ne na polju, ne doma. Edini kino je bil v Cerknici, vsi nismo imeli denarja zanj. Televizije še ni bilo, le redki so imeli radijski sprejemnik. Pozimi smo se sankali in smučali, v vsaki vasi smo vedeli, kje je najboljši klanec, da so sanke dobro letele. Poleti smo se hodili kopat na Cerkniščico, v Loge, bolj pogumni fantje pa so šli skakat v vodo v Perunce, dokler jih ni Malenski gospodar pregnal.Spomladi in jeseni pa smo ob nedeljah popoldne hodili v cerkev, k šmarnicam v maju, sicer pa k večerni. Molitve so bile približno pol ure, potem smo se vrnili domov. Begunjski župnik in dekan gospod Franc Hiti je bil že v letih in bolan, zato je dobil pomočnika gospoda Antona Vindišarja. On je bil mlad, poln energije in se je rad ukvarjal z mladino. Včasih nas je povabil po večerni v farovž, da smo skupaj igrali razne družabne igre (človek ne jezi se, domino, Črnega Petra), dobili pa smo tudi kakšen bonbon ali piškot. To se nam je zdelo strašno imenitno, saj smo sicer le redko prestopili farovški prag. Takrat smo po domovih imeli večinoma doma narejene podlogo, kocko in figurice za Človek ne jezi se, pa tudi domine so bile domače izdelave, prav tako šahovske figure. Lepega nedeljskega popoldneva pa nas je gospod župnik povabil, da smo šli skupaj na Slivnico. Mislim, da nismo prišli do vrha, pomembno je bilo, da smo bili skupaj.
Stojijo:
- Marica Zalar – Gornja Popkova in
- Ivanka Kavčič – Rakiška, obe iz Bezuljaka,
- Zofka in Minka Škrlj – Grmkove iz Begunj.
Sedijo:
- Marta Švigelj – Mivča iz Selščka,
- Anica in Marta Meden – Mimne iz Topola,
- zadaj Ivanka Turšič- Dolnja Kotova iz Bezuljaka,
- spredaj Tonka Škrlj- Grmkova iz Begunj,
- zadaj Genca Zalar – Gornja Popkova iz Bezuljaka,
Marica (?)Marinka Obreza – Planincova iz Begunj,- Marta Hren- Kovačeva iz Bezuljaka,
- Milka (?) – Kopitova iz Begunj,
- Danica Brancelj – Podraževa iz Bezuljaka,
- Anica Urh – Trantarjeva iz Begunj.
Spredaj sedijo:
(?) – MivčaAnica Petrič – Tomaževa iz Begunj,- (?) – mislim, da je Beno.
Spredaj sedijo:
- Boris Rupar,
- Anica Zajc,
- Marta Turšič – Zrimškova,
- Tatjana Rožanc – hčerka Uštinove Neže,
- Marja Kranjc- Klemenova, vsi iz Begunj,
Zadaj:
- kleči Jože Turšič- Tomažičov,
- stoji Franc Turšič- Zrimškov, oba iz Begunj,
- — –,
- — –,
- desno Janko Maček – Mačkov iz Selščka.
Ko gledam te slike in razmišljam, kam po svetu se je ta mala skupina otrok razšla, sem kar malo otožna. Kar nekaj jih je že dalj časa pokojnih. Zanimivo na tej sliki je, da smo ena pod drugo tri Marte, skrajno desno pa še četrta Marta, toliko nas je bilo takrat na Menišiji s tem imenom.
Stojijo:
- Anica Meden,
- Marta Švigelj,
- Minka Škrlj,
- Zofka Škrlj.
Minka Škrlj je imela zanimivo življenjsko pot: v Ljubljani je končala trgovsko šolo, odšla k sestri v Pariz in nato v London. Tam je končala šolo za medicinske sestre in delala v The Royal Hospital of Saint Bartholomew – Bolnišnici sv. Jerneja. Vstopila je v red misijonskih sester in odšla v misijon v Gano v Afriko, kasneje še v Ugando. Občasno se je vračala domov na dopust. V Indijo je šla na šolanje iz akupunkture, da se je usposobila za pomoč ljudem v krajih, kjer ni zdravnika v bližini in ni sredstev za zdravila. Potem je šla v misijon v Peru, tam je s pridom uporabljala svoje obsežno znanje. Zbolela je, se zdravila v ZDA, prišla še na zadnji obisk v Slovenijo, odšla nazaj v London in tam umrla.
Stojijo:
- Ivanka Kavčič,
- Marica Zalar,
- Ivanka Turšič.
Desno:
- Anton Vindišar, ki je umrl leta 2014.
Sedijo:
- Marica Planincova,
- Marja Kranjc,
- Marta Hren,
- Marta Meden,
- Genca Zalar,
- Anica Zajc.
Sedijo:
- Milka Kopitova,
- Tonka Škrlj,
- Danica Brancelj,
- mislim, da je Anica Mivča iz Begunj,
- Tatjana Rožanc,
- Anica Urh,
- Marta Turšič.
Slovarček:
- šmarnice: v mesecu maju branje zgodb z nabožno vsebino, večinoma v povezavi z Marijo in litanije
- večerna: rožni venec in litanije ob nedeljah popoldne, večinoma ob dveh ali treh
- farovž: župnišče
Kraj: na pobočju Slivnice
Datum: poleti 1962
Avtor: Anton Vindišar
Zbirka: Marta Hren
Skenirano: 13. 4. 2014
Oblika: 2 fotografiji
5 komentarjev
leave one →
RSS - Posts
Je Tonka Škrlj deklica, ki se je pozneje v Mariboru šolala za medicinsko sestro? Sošolki sva bili in zelo ljubo mi je, da vidim to sliko.
Ja, Tonka je bila v šoli v Mariboru, žal je tragično umrla.
Milka Kopitova se sedaj piše Otoničar in je še zmeraj doma v Kurji dolini :).
Tisti del smo imenovali žabji london Kurja dolina pa je bil del od Klemenove hiše pa do malnih.Katero pa so sedaj že pokojni (Petričev Jernej in Zofka ,Planincov Jože in Marija,Barovšna Katarina ,Mrakov Jože Potočenov Matija in Malnski Brane Tavčar in njegova žena Ana )že leta nazaj mislim ,da je to bilo na silvestrovo 1970 preimenovali v dolino veselih vandrovčok .Postavili so tudi tablo z napisom otej zgodbi pa kdaj drugič.
Kot mi je Janez pripovedoval, je bil gospod Vindišar v Begunjah zelo priljubljen župnik. Iz Begunj je bil kasneje premeščen v Križe na Gorenjskem. Ko sva se midva leta 1980 poročila, sva se odločila, da se poročiva v Križah pri gospodu Vidišarju.