1951 Rakek – Rdeča hiša

Prvotno je na tem mestu stala mala enostanovanjska hiša, ki pa je nesrečno pogorela do tal. Na njenem pogorišču je bila pred drugo svetovno vojno zgrajena Rdeča hiša. Prva lastnica, katere ime nam ni znano, jo je dobesedno gradila sama, od mešanja malte, zidanja sten in vse kar sodi zraven. Ko je bila hiša končana, je že imela obliko, kot jo vidimo na sliki. Zgradba je bila prvotno namenjena za poslovne namene. Spodaj je imela več samostojnih prostorov s svojim vhodom s ceste, zato tudi toliko vrat v pritličju, na vrhu pa so bili stanovanjski prostori. Kot zanimivost, na zadnji strani je bil na vsakem nadstropju balkon, ki se je razprostiral po celotni dolžini nadstropja, na obeh straneh pa so bila skupna stranišča. V nadaljevanju je bila hiša zarubljena in je postala last banke, nakar jo je še pred drugo svetovno vojno od banke kupila gospa Tilka Iskra. Po vojni pa je bila hiša nacionalizirana in po denacionalizacijskem postopku vrnjena sinu gospe Iskra.

V vseh teh letih je hiša dobila kar nekaj novih gospodarjev, kot vidimo zunanje podobe pa ni kaj spremenila. Po spominih Toneta Urbasa, ki nam je pomagal pri prispevku, so pred 65. leti v pritličnih prostorih stanovali g. Karel Škulj, lastnica Tilka Iskra z nekaj podnajemniki ter Ketejeva in Urbasova družina. V prvem nadstropju je bila Rudolfova, Černetova in Temenčova družina, na vrhu pa so stanovali Bočkovi in Kovačevi. Silva Rudolf, poročena Kogej je bila učiteljica kemije, fizike in gospodinjstva na rakovški osnovni šoli in je sedaj že upokojena. Prav na vrhu pa je živela gospa ” Petelinčkova “, menda se je tudi zares tako pisala, ki je imela zelo rada golobe in jih je tudi redno hranila. Stanovalci pa so bili kar malo hudi nanjo, kar pa je bilo po svoje tudi razumljivo. Lahko si predstavljamo, kakšne so bile okenske police, ko se je nanje usedalo večje število golobov, ki so čakali hrano. V rdeči hiši so zagotovo stanovale še druge družine in jih v prispevku ni omenjenih, ker jih nismo uspeli odkriti. Tu pa seveda pričakujemo pomoč naših zvestih bralcev.

Nekdo od stanovalcev si je napravil garivce za zimo in jih zložil ob hiši. Takih prizorov je še danes dosti, saj si ljudje še vedno kurijo z njimi. Beseda garivc se je v naših krajih uporabljala tudi kot fraza. Če je nekaj zvito, potem so radi rekli, da je “zvito kot garivc”, saj so le ti praviloma vedno ukrivljeni.

Fotografiranje je pred hišo privabilo kar nekaj stanovalcev. Pločnik je zasnežen, ljudje in otroci pa so oblečeni v topla oblačila. Kljub temu da jih nisem prepoznal, sem prepričan, da so nekateri od njih omenjeni v tem prispevku.

Tudi v najvišjem stanovanju se je gospodinja nagnila skozi okno in pogledala, kaj se dogaja pred hišo.

Iz zapisa na zadnji strani je lepo razvidna letnica nastanka slike in ime lastnice hiše, Tilke Iskra, ki ji je bila fotografija namenjena.