1965 Velike Bloke – Dragica z volom

Zadnji gospodar, ki se je še ukvarjal z mlinarstvom, je bil Jože Gorjup s številno družino. Po njegovi smrti leta 1961 je Malenski mlin utihnil, tako kot večina ostalih na Notranjskem. Kmetijo pa so obdelovali naprej. Za zeta je prišel Drago Nestorović, oficir JLA, ki je z ženo Angelo in otrokoma Dragico in Milošem, kljub vojaški službi opravljal tudi delo na kmetiji. Privadil se je vsemu kmečkemu delu. Po njegovi hudi prometni nesreči z vojaškim tovornjakom Đemsom je morala družina še bolj poprijeti za delo. Tako je hčerka Dragica pri dobrih 10. letih že pomagala pri delu na polju, košnji, futrala živino v hlevu, molzla kravo in gonila na udo k bloškemu mostu. Tako smo takrat delali na vasi vsi otroci, in to pri hišah, kjer so se ukvarjali samo s kmetijo, kot pri t. im. polkmetih, saj takrat še nihče ni opuščal kmetovanja. Šaljivo so v Blokah take polkmete imenovali ulakarji. Kmetijstvo je opustila šele naslednja – naša generacija.

Dragica je vola gnala napajat na Bloščico. Hlev in skedenj so imeli Malenski čez cesto nasproti Lipetove gostilne. Bilo je tik pred novim letom in kot kaže, je tisti dan zapadlo nekaj malega snega, zato je na cesti snežna brozga. Dragica je pokrita z volneno kapo in oblečena v topel pleten pulover, špichoze, volnene nogavice in obuta v gojzarje. Kar med delom je tako lahko smuknila s sanmi na Griče za hlevom, kjer smo se navadno smučali in sankali otroci. Mama ji je lase spletla v kitki, da je niso ovirali pri delu. Lepo oštrglanega pohlevnega sivca je korajžno prijela za roge in ketno, s katero je bil sicer priklenjen k jaslim. Kakor se spominja sama, jo je najbrž slikala teta, mamina sestra, ki je živela v Zagrebu in je prišla na obisk s fotoaparatom.

Pred Lipetovo gostilno parkirišče ni zasuto z avtomobili. Fičko pa se je le ustavil, in to čisto pri vratih, da si gostje niso preveč pomazali čevljev. Kaže, da so se v gostilni kar zasedeli, saj je pod avtom že našla svoj prostor mačka pa tudi kura se mirno sprehaja po cesti pred mostom. Od Malenske hiše se vidi le vogal.

Danes bi na tovrstno delo otrok gledali najmanj s skepso, a kaj hočemo. Svet gre naprej. Ali gre zares?

Dragica je sliko podarila za spomin sosedi, Marinki Mulec – Korenovi.