1931 Rovte – Poroka
Lepa poročna slika Marjance z Medvedjega brda. Kdo ve, mogoče je pa kakšna moja sorodnica glede na to, da je bila moja pra-babica prav od tam doma. Marjanca je vzela Felipeja, ki je bil Italijan. Verjetno žandar ali financar, kar je razumljivo, saj je bil kraj tik ob italijansko-slovenski meji. Upam le, da zakon ni šel takole kot ta poročna fotografija – na dvoje.
»Ja, drugič,« je odvrnil možak.
»In kaj vam že prvič ni bilo jasno?«
Jaz se lahko norčujem, ker mi tudi ni bilo že prvič vse jasno in sem imela popravni izpit.
Tu pri nas je bil eden, ki mu je bilo sicer drugače ime, klicali smo ga pa – ne smem povedat kako. Je še živ. Ko je ta kiklo zagledal, so se mu oči tako svetile kot nov kovanec za evro. On je položil vse, kar mu ni ušlo na drevo ali pa v vodo. Potem je pa, tako kot je že Prešeren ugotovil – »jo stakne nazadnje, ki bila mu je kos«, eno malo preveč polagal in se je moral poročiti. Je bilo »na mus«. Ja človek obrača, Bog obrne. Prej je imel bab kolikor je hotel, pa mu ni bilo dovolj. Potem je imel pa eno samo in mu je bila še tista preveč.
Marjančina sestra je bila njena poročna priča.
Lepa je, nevesta, in Italijani so od nekdaj padali na lepoto slovenskih deklet. Ne vemo, ali je bila posredi ljubezen ali smet, ki fura svet – denar. Upam, da je imela v tujini lepo življenje.
Daleč od rojstnega kraja je mislila tudi na dom in staršem je poslala razglednico – poročno fotografijo v spomin – 3. avgusta 1931. Poroka je bila najbrž kakšen dan prej.Kraj: Rovte
Datum: 1931
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 18. 9. 2016
Oblika: razglednica
RSS - Posts
Draga Ivanka, menda sem kar slutila, da boš danes pisala o poroki – prav včeraj sem premlevala domača ljudska rekla o možeh in ženah:
– žena naj bo možu podložna, mož naj se pa po njej ravna …ta je eden najljubših dobesedno razumljenih od našega babnopoljskega sorodnika;
– “Kar je žena, to je mož,” je rekel sveti Ambrož – tega sem slišala v Iga vasi, ampak je meda prinešen s Poljan;
– žena se po krogelcu na moževi srajci pozna ( po srajčnem ovratniku se vidi, ali žena pridno pere in krpa – je skrbna ali nemarna itd);
– punca iz fanta naredi moža ali pa cunjo… ta je pa iz Viševka.
Draga Milena, pa vse, kar si napisala, drži še bolj kot pribito.
Žena drži tri vogale pri hiši, moš pa enega in ženo.
To je res: Žena podpira tri vogale, mož pa enega. (Pri nas smo morali že popraviti temelje na enem vogalu). 😃😃😃
Prikradla se mi je napaka. Namesto moš naj bo mož.
Pa še nekaj pregovorov:
– Dom ne stoji na zemlji, ampak na ženi.
– Žena je trdnjava in mož je njen ujetnik.
– Žena drži pri hiši tri vogale, pa še četrtega možu pomaga.
– Moški se hoče poročiti, ženska pa hoče biti poročena.
– Pri poroki roke vežejo, po poroki se oči odvežejo.
– Slab je tisti zakon, kjer kraljuje “moje” in “tvoje”.
Mož je kralj, žena pa krona. Ali pa, žena je kralj, mož ga pa krona.
Ta je pa nov! Ampak je najboljši. Ne ve se pa, kaj je vzrok in kaj posledica.
Ej, kakšno zbirko smo nabrali!!
Lej, cel forum.
Meni se zdi precej resničen:
Ženska si izbere moškega, ki jo bo izbral.
Duhovit kompliment ženski moči! … In potem sledi zakon, ki je kot trdnjava. Od zunaj vsi silijo vanjo, od znotraj bi pa radi ven pobegnili… ali kako že gre ta reč.
Meni se zdi pa ta fajn: Mož je glava družine, žena pa vrat in jo obrača kamor hoče.😃
Zakon je kot kurnik. Kokoši , ki so v njem rinejo ven, kokoši, ki so zunaj pa silijo vanj.
Kot dodatek- pa ne o zakonskih pripetijah.
Fotografija je zelo zanimiva, mogoče je dogodke zabeležen v knjigi : Na stari meji, ki jo je napisal prof. Tomaž Pavšič, sam še nisem uspel tega preveriti..
V izročilu iz nekdanjih obmejnih krajev pa je ohranjenih kar nekaj zgodb o porokah med Slovenkami in Italijani.. Če me spomin ne vara, je to opisano tudi v zelo zanimivem romanu- Kontrabant Ivanke Čadež(?) Priporočam v branje!
Bomo prebrali. Hvala za namige.