1912 Rakek – Tonca Hmelak
Pripravlja se nekakšno slavje, kajti Tonca krasi pročelje hiše, kjer so stanovali. Je bilo to družinsko slavje ali kakšna obletnica ali uspešen posel tovarne?
Tonca je bila pametna, močna in sposobna ženska. Leta 1910 so v Borovnici, od kjer je bila doma in kjer je tedaj živela, ustanovili podružnico »Slovenske straže«. Predsednik je bil njen oče, deželni poslanec, Tonca pa je bila članica ženskega pododbora. Po poroki z Žagarjem ji ni ostalo veliko časa za družabno življenje. Sploh po njegovi smrti je imela veliko dela, saj je vse do poroke s Hmelakom leta 1920, prevzela v upravljanje Žagarjeve tovarne in hkrati skrbela za družino. Otroka sta imela pestunjo, Tonca pa je s pomočjo služinčadi vodila gospodinjstvo, nadzorovala kuhinjo in pranje perila, čiščenje, večerje, dobrodelne dogodke, brala in igrala klavir. Spoznala se je na računovodske storitve in z lično pisavo vodila računovodstvo velikega posestva in pozneje vedno pogosteje tudi podjetja.
Dala je zgraditi veličastno grobnico za svojega moža, ki je bila dokončana leta 1932 po načrtih profesorja Plečnika. Toncin brat Ferdinand, jezuit, in Jožef Plečnik sta bila prijatelja.
Leta 1933 je bila gospodarska kriza v Ameriki in Evropi. Kljub temu pa je Tonca Hmelak zaključila z veliko investicijo v Ljubljani – dograjen je bil moderen stanovanjski blok ob Resljevi cesti. Žal pa v njegovi lepoti ni mogla dolgo uživati. Že naslednje leto je zapustila to solzno dolino, a za seboj pustila močno in neizbrisno sled.
Po slikah, ki jih je v svoji knjigi objavila Monika Žagar, je soditi, da je bila Antonija Tonca Hmelak, vdova Žagar, rojena Kobi, takole vitka v mlajših letih. Po rojstvu sinov je pridobila tudi kakšen kilogram in glede na te podatke sem ugibala tudi letnico nastanka fotografije.
Posli, sosedje, radovedneži?Viri:
- Slovenec, 16. julij 1910 (let. 38, št. 159), str. 2
- Slovenec: političen list za slovenski narod (05. 10. 1934), letnik 62, številka 226a. URN:NBN:SI:DOC-LH2G9HOB from http://www.dlib.si
- Žagar, M. Dva brata, trije svetovi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2015.
Kraj: Rakek
Datum: 1912
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Mele
Skenirano: 5. 3. 2017
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Mislim, da gre za nesporazum: tole ni Tonca Hmelak, niti ni ta fotografija objavljena v moji knjigi, Dva brata, trije svetovi. Kdo bi ta gospa bila, lahko samo ugibamo. Lep pozdrav, MŽ
Po sliki sodeč bi ta gospa lahko krasila staro šolo.
Z zanimanjem sem prebrala prispevek Ivanke Gantar o aktivnem življenju Tonce Hmelak (Žagar), rada pa bi pomagala časovno umestiti spremljajočo fotografijo, saj le-ta ne more biti iz leta 1912, kot je zapisano v izvirnem naslovu in vsebini prispevka.
Po lepo razliti svetlobi, olistanem rastlinju in lažjih oblačilih sodeč bi bila slika lahko posneta sredi dneva nekaj tednov pred poletjem ali tik po njem. Vidne so naslednje osebe: ženska v svečani dolgi obleki ali krilu, tik za odrom je delno viden starejši moški s kratkimi ščetkastimi brčicami v ohlapnem temnem plašču in čepico, v roki drži predmet (moški bi lahko bil duhovnik); nekaj najstniških otrok v mornarskih krojih, postrojenih pod odrom; v ozadju dogajanje spremljajo trije gledalci v dnevnih oblačilih. Vitka ženska v ospredju ni več mladenka, je pa še mladostna. Zaradi specifičnega kroja se zdi, da je njena obleka iz zgodnejših let 20. stoletja. Ženska nosi uhane, mogoče zapestno uro in klobuček, ki diši po modi 30. let 20. stoletja. Videti je, da ima kratko pristrižene lase, ki si jih je obtisnila z lasnico. Čas nastanka fotografije še glasneje prišepetavajo fiziognomija in oblačila gledalcev: svetlolas mladenič je sproščeno oblečen v belo srajco brez suknjiča, mlada ženska pa ima lase ostrižene na paža in nosi temen predpasnik, spominja me na ženske s fotografij iz naših krajev v zgodnjih 30. letih 20. stoletja.
Dama v prvem planu si daje opravka s praporom na slavnostno okrašenem odru ob večji stavbi. Na odru stojijo miza in vsaj dva stola za sodelujoče, prireditev bo verjetno trajala več časa. Vidni so naslednji detajli prapora: grb (delno), vsaj dva barvna pasova, kratica na drogu »JS« in napis v stilizirani latinični pisavi, ki spominja na cirilico: JADRANSKA …ŽA. To je prapor Jadranske straže. Trobojnica Jadranske straže je natančno opisana v prispevku Ivanke Gantar »1936 Ljubljana – Podmladek Jadranske straže« (Stare slike), Jadranska straža in Podmladek Jadranske straže pa sta definirani in opisani v prispevku francperko »1940 Rakek – Pevski zbor Pomladka Jadranske straže)«. Jugoslovanska pomorska organizacija Jadranska straža je bila ustanovljena leta 1922, njeno delovanje pa se je končalo, ko je druga svetovna vojna zajela ozemlje Jugoslovanske kraljevine. Slovenska sekcija Podmladka Jadranske straže je bila razglašena leta 1933, pri njenem delovanju so bili aktivni prosvetni delavci. Ker je na Rakeku deloval pevski zbor Pomladka Jadranske straže, bi sklepala, da je fotografija nastala na Rakeku okrog leta 1935, mogoče ob slavnostnem razvitju prapora.
Spoštovana gospa Silvana Orel Kos,
najlepša hvala za natančno dopolnitev prispevka, ki me napeljala na dodatno raziskovanje. Leto nastanka slike sem ugibala. Po precej bolj natančnem pregledu sem ugotovila še nekaj nepravilnosti v prispevku. So izključno moja napaka. Razvitje prapora Jadranske straže na Rakeku je bilo 13. junija 1937. Tonca Hmelak je umrla 1. oktobra 1934. Na tej sliki zagotovo ni ona. Najverjetneje je, da je šlo za slovesnost ob razvitju prapora Jadranske straže. Ob pisanju prispevka sem prapor na sliki spregledala. Gospa krasi staro osnovno šolo na Rakeku. Treba bo poiskati dodatne podatke o tem dogodku in ga dopolniti oziroma “renovirati”. Vesela bom, če se boste še kdaj oglasili.