Skip to content

1934 Rakek – Tonca Hmelak

29. 04. 2016
tags:
by

151217324Tonca (Antonija) Hmelak se je rodila 1892 leta kot najstarejša hči v Kobijevi družini iz Borovnice. Pred prvo svetovno vojno se je, še zelo mlada, poročila s Franjem Žagarjem iz Markovca, ki je bil tedaj eden največjih lesnih trgovcev. Rodila sta se jima dva sinova Karel, imenovan Line in Franjo mlajši. Franjo Žagar se je boril v prvi svetovni vojni in se srečno vrnil domov na Rakek. Tu pa je zbolel za špansko gripo in umrl, ko sta bila otroka še zelo majhna. Tonca je sama prevzela vodenje obsežnih obratov lesne industrije. To breme je z njenih ramen prevzel njen drugi mož Franjo Hmelak iz Lokavca v Vipavski dolini, ko sta se v letu 1920 poročila. Rodila se jima je hčerka, ki pa j kmalu umrla. Tonco je to zelo prizadelo, začela je bolehati in kmalu omagala pod težo bolezni.

Na zadnji poti so jo pospremili številni ljudje, ki so jo spoštovali, ker je bila dobra in plemenita, med vojno pomagala beguncem iz bojnih krajev in bila idealna žena in mati. Ob grobnici, ki jo je načrtoval Plečnik in jo je dala postaviti v spomin svojemu možu, pa so se od nje poslovile tudi tovarniške sirene.

Podobice so nastale ob koncu poznega srednjega veka, množične pa so postale v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja. V sredini 18. stoletja so se razširile med vse družbene sloje in so najstarejši pojav množične umetnosti. Romarske so tudi širile zemljepisna obzorja. V kmečkem okolju so jih imeli za svete predmete z varovalno močjo. Izdajali pa so jih tudi ob pomembnih dogodkih s priporočilom za molitev npr. ob novi maši, misijonih, smrti pomembnih ljudi …Line je bil zagrizen levičar. Napisala bom anekdoto, ki jo je na predstavitvi knjige »Dva brata, trije svetovi« povedal gospod Telič (upam, da sem si prav zapomnila). Ko so v nekem obdobju vsi lesni delavci stavkali, Žagarjevi niso. Predstavnik delavskega sindikata je prišel na razgovor k Franju Žagarju. Navzoč je bil tudi Line. Gospod Žagar je vpraša sindikalista, zakaj oni ne stavkajo, če že vsi. Sindikalist je dejal: »Že sedaj imamo en dinar več na uro, kot ostali. Imamo šolo, knjižnico in svojega zdravnika. Zakaj naj bi stavkali?«
Tedaj pa se je oglasil Line rekoč: »Iz solidarnosti do drugih!«

Viri:

  • Slovenec: političen list za slovenski narod (05.10.1934), volume 62, issue 226a. URN:NBN:SI:DOC-LH2G9HOB from http://www.dlib.si
  • Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.


Kraj: Rakek
Datum: 1934
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 17. 12. 2015
Oblika: tiskovina

from → 1934, Avtor neznan, Publikacija, Rakek

Dodajte komentar

%d bloggers like this: