Skip to content

1910 Rakek – Razglednica

4. 03. 2012

Kjer danes stojijo poslovni prostori Valkartona na Rakeku, je bila nekoč Lavričeva parna žaga. Čez cesto pa je stala njihova hiša.


____________________________________________________________

Leta 1874 je bila zgrajena Lavričeva parna žaga z nazivom Žagar Franjo, družba z o. z. (omejenim zastopstvom). Žaga je imela edina na Rakeku tudi protipožarno sireno.

Žagar je naložil tudi po dvajset vagonov lesa na dan. Ker so furmani prihajali z vseh strani, so bile kolone voz večkrat tako dolge, da so zadnji čakali tudi po dve ali tri ure, preden so prišli na vrsto. Včasih se je nabralo toliko lesa, da ga niso imeli več kam odlagati. To je lepo vidno tudi na razglednici.

Do leta 1945 sta bila njena lastnika brata Žagar. Zaposlenih je bilo tedaj šest delavcev, ki so žago obnavljali, saj že nekaj časa ni obratovala, ker so jo leta 1943 požgali partizani. Po nalogu Okrožnega sodišča v Ljubljani je bila v trgovskem registru 13. februarja 1947 vpisana likvidacija tvrdke Franjo Žagar. Na podlagi izjave z dne 6. februarja 1947 se je tvrdka razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator je bil Franjo Žagar, tedaj uradnik gozdnega ministrstva v Ljubljani, Slomškova 16.

Kasneje je bila žaga nacionalizirana, parni motor so zamenjali z električnim in v njej je bilo ustanovljeno Kolarsko in kovaško podjetje Rakek, ki se je leta 1956 preimenovalo v Tiso. Izdelovali so lesene izdelke: kočije, velike in male zimske sani, pluge, obešalnike in še druge lesne artikle.

Leta 1963 je Kartonažna tovarna prevzela industrijske prostore lesne tovarne Tisa. Izdelovali so pretežno embalažo iz valovitega kartona pod imenom KTL. Ko je omenjeno podjetje razpadlo, so v času od 1989 do 1992 poslovali samostojno, od leta 1992 pa pod okriljem podjetja Valkarton iz Logatca.

____________________________________________________________

Okolica tovarne je bila lepo urejena. Pred vhodom v poslovno stavbo so nasajene grmovnice, celotno območje tovarne pa je ograjeno z lesenim plotom, ki je postavljen na lepo izdelano škarpo.
Zagotovo ni več mogoče ugotoviti, kdo je moški, ki stoji na levi strani. Je on naročil fotografa?
V spodnjem desnem kotu razglednice  je lepo videti, kako se sedanji Partizanski cesti (z leve) pridruži Postojnska cesta. Na levi in desni so že stare lipe, ki pa jih že zdavnaj ni več.
Pri najboljši volji pa (skupinsko) nismo mogli ugotoviti, kateri dve hiši sta v ozadju desno. Mogoče bo vedel kateri ob bralcev.
Napis v petih jezikih pove, da imamo pred seboj razglednico. Iz Dunaja jo je neznan gospod poslal gospodu Demšarju, ki je bil imenovan za cesarsko kraljevega živinooglednika. Napisana pa je s tintnim svinčnikom.Iz zapisa na prvi strani je tudi razvidno, da je bila razglednica odposlana leta 1907 in da je bil izdajatelj Franjo Žagar.

Slovarček:

  • tintni svinčnik – svinčnik z vložkom, ki vsebuje vodotopno barvilo vijoličaste barve. Če si ga zmočil, lahko tudi oslinil, je bila pisava izrazitejša, bolj vidna.
  • živinooglednik je bil pregledovalec živine, po navadi je bil hkrati tudi mesooglednik, kar bi danes ustrezalo nazivu veterinarskega inšpektorja.

____________________________________________________________

Viri:

  • Ivanka Gantar: Rakek, Založba Mladika, Ljubljana 2005

Prispevek je napisala: Ivanka Gantar

Kraj: Rakek
Datum: 1907
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 24. 11. 2011 (Ivanka Gantar)
Oblika: skenirana datoteka

Dodajte komentar

%d bloggers like this: