Skip to content

1935 Unec – Priprava drv za zimo

15. 08. 2017

Ko so se končala jesenska opravila na polju in je bila večina pridelkov v kleteh in shrambah se je začela priprava drv za zimo. Že prej domov pripeljana in posušena drva je bilo treba razrezati na polena za šporget (štedilnik), za kotel v svinjski kuhinji, za peči, če so sploh bile po hiši. Debelejše kose smo dali na kobilo in razrezali na kratko z amerikanko (na sliki), drobnejši les pa smo razrezali s kambarco. Spominjam se kako sva, ko sem prišel jeseni iz šole, s staro mamo ali mamo dan na dan rezala drva s kambarco. Kratek čas je bilo zabavno, počasi pa je postajalo to delo vse bolj mučno. To so bili časi, ko še ni bilo motornih žag, cirkularji pa so bili redki. Tanjše veje pa smo na primerna polena razsekali kar s sekiro. S tem pa delo še ni bilo končano, debelejše kose je bilo treba še razcepiti in vse to spraviti v drvarnico in lepo zložiti v skladovnice. Žage nam je brusil in razpiral (amerikanko) Franc Jernejčič, Špelnik iz Slivic 19.

To so bili časi, ko se je v vsaki hiši v vasi porabilo veliko drv, večji del bukovih pa leskovih in tudi garivcev. Vse leto se je kurilo v šporgetu, ogenj je gorel praktično ves dan od jutra do večera, da se je hrana skuhala in da je ostala topla, pozimi pa še v takrat zelo redkih pečeh po sobah, v krušni peči (tu so se uporabljale bolj goli, ki jih ni bilo možno razrezati in razcepiti) in pa obvezno pod kotlom v svinjski kuhinji. Takrat je v naši vasi gojila vsaka hiša tudi prašiče. Oče mi je pravil, da so pri neki hiši v vasi, ko so si pripravili bolj skromno zalogo drv, in ko jih je ob dolgi in hudi zimi zmanjkalo, začeli sekati za kurjavo kar jablane in hruške na vrtu, frišna (sveža) drva iz njih pa so dajala bolj skromno toploto, več pa dima in saj. Pravili pa so tudi, da pri bolj slabih gospodarjih bolj lene sorte, niso svežega lesa niti razrezali na polena, ampak so kar goli pomikali v šporget. Pravi, odgovorni gospodarji pa so imeli v drvarnici za dve zimi suhih drv.

Za podneto pa smo uporabljali žamanje in trske, ki so ostale pri tesanju.

Za pripravo drv je bilo treba skrbeti in razmišljati vse leto. Kdor ni imel dovolj primernega lastnega gozda, ali pa ga sploh ni imel, je nabiral drva v leskovih grmih, opravljal čiščenja smrekovih nasadov v državnem revirju Škocjan, klestil garivce (veje posekanih smrek in jelk), ki so po sečnji ostala v gozdu. Kdor ni imel lastnega prevoza ga je moral najeti pri kmetu, praviloma se to ni plačevalo, ampak je bilo treba uslugo odslužiti z delom, saj je bilo na kmetiji dela vedno dovolj.

Koliko dela je bilo s pripravo drv, pove tale resnična zgodba. Soproga Marija je doma iz Dolenje vasi, gozd so imeli v Javorniku, parcela je segala od jezera do vrha Javornika. V šestdesetih letih tu skoraj ni bilo gozdnih cest in primernih poti za prevoz lesa in drv. Ko so posekali trš (debelo, rogovilasto bukev), je debele dele spajsal oče, drobnejše veje pa sta s starejšo sestro Pepco premetavali po bregu navzdol po par sto metrov do poti, kamor se je lahko prišlo z vozom. Enkrat sta premetali kup drv za okoli deset metrov, pa si predstavljajte, kolikokrat je bilo treba kup drv premetati, da sta premagali razdaljo 300 metrov. Pogosto je to premetavanje trajalo ves dan od jutra do večera, za malico sta imeli steklenico proje in kruh.

Janez Anton Scopoli (1723-1788), zdravnik in naravoslovec, rudniški zdravnik v Idriji (1754-1769), je v študiji 1768 o nepotrebni potrati lesa za lesene hiše, naše kozolce, naštel tudi, da so prepotratna še bolj pa ognjišča v kuhinjah; treba bi bilo uvesti železne štedilnike, kakršne je predložil štajerski kmetijski družbi že leta 1767. 

Fotografija je bila posneta na dvorišču Malnarčkove hiše na Uncu, v ozadju je delček župnišča, na levi pa pod streho sušeče se kite koruze, kar kaže na pozen jesenski čas. Da je že hladno, kažejo tudi oblačila in obutev, pa seveda tudi kučmi.

Prav Bajt Matija (Malnarčk), moj stric, je imel premični cirkular na vozu, prevažal ga je po vasi s konjem in prebivalcem razrezoval metrska drva. Na vozu je imel električni števec, s posebno kljuko je obesil vodnike na daljnovod in se tako priključil na električno omrežje in pričel razrezovati metrska drva v polena za štedilnik ali peč. Večina hiš takrat doma ni imela cirkularjev pa tudi ne trofaznih priključkov, ki so bili potrebni za delo elektromotorja.

Bajt Matija, Malnarčk z Unca.
Neznan.
Priprava drv za zimo. Bajt Matija na levi.

Kraj: Unec
Datum: verjetno pred drugo svetovno vojno
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 25. 5. 2017
Oblika: kopija fotografije

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: