1929 Rakek – Carinarnica po 3. oktobru 1929

Ob koncu prve svetovne vojne je italijanska vojska prodirala za umikajočo se avstro-ogrsko armado, da bi zasedla področje, ki ji je bilo obljubljeno z Londonskim sporazumom, sklenjenim aprila 1915. Po tem sporazumu je Antanta za vstop v vojno proti Avstriji, Italiji obljubila Slovensko primorje, Istro in velik del Dalmacije. Tako je bila maja 1915 odprta Soška fronta.

Italijanska vojska je tako v novembru 1918 prišla do Vrhnike, 16. novembra z močno izvidnico celo v Ljubljano. Z Vrhnike jih je odgnala šele enota srbskih vojakov, da se je umaknila do Logatca. Tako je Italija na našem območju zavzela precej več teritorija, kot ji ga je bilo obljubljenega z Londonskim sporazumom. 13. novembra 1918 je italijanski okupacijski oddelek zavzel Unec, Rakek, Slivice in Ivanje selo. Pri nas so Italijani ostali do 26. februarja 1921, potem ko je bila 12. novembra 1920 podpisana Rapalska mirovna pogodba med Italijo in Kraljevino SHS. Nova mejna črta je potekala tik za vasmi Rakek, Slivice in Unec. Rakek pa je postal pomembna obmejna železniška postaja s carino.

Tabla na sliki je iz obdobja po 3. oktobru 1929, ko se je država iz Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, ki je bila razdeljena na 9 administrativnih enot, imenovanih banovina.

Carinarnica I. reda na Rakeku je imela še oddelke: Planina, Kalce, Hotedršica in Leskova dolina.

Dopisnik časnika Orjuna je kot izgleda podrobno spremljal nepravilnosti pri delovanju Carinarnice Rakek. Kot zanimivost si poglejmo dva njegova prispevka:

ORJUNA Ljubljana, 30. aprila 1927, št. 18.
Razmere na carinarnici Rakek.
Pri carinarnici Rakek so se carinile sveže cvetlice do zadnjega časa po neto težini, kar je po carinskih predpisih tudi dovoljeno. Cariniki so dobivali za nagrado od košare po Din 10. Prizadete stranke so to nagrado rade plačevale, ker jim je bilo mnogo na tem, da se cvetlice čimpreje odpravi, ker je znano, da se le-te v zimskem času kaj rade pokvarijo. Nekaj dni pred Veliko nočjo se je pa zgodilo, da je odrekel neki carinski posrednik plačevanje te nagrade. Jedva je pričel s to prakso že je jela carinarnica Rakek takoj cariniti pošiljke cvetlic bruto za neto z 8 % odbitka za embalažo. Seveda so bile stranke s tem znatno oškodovane, ker 1 košara z vsebino tehta 7 kg; 8 % odbitka za embalažo pa znaša samo 0,56 kg. Vsa embalaža ene košare tehta kg 2,50, tako so bile prisiljene stranke plačevati za 2 kg embalaže carino po tarifi za cvetlice, kar znaša približno Din 50 pri košari ali pošiljki 10 košar znaša to Din 500. Izraza za to postopanje ne bomo navedli. Pričakujemo pa, da bodo prizadeti nadrejeni krogi stvar temeljito preiskali in poskrbeli, da se uredi v zadovoljstvo prizadetih in v interesu ugleda države. Material za tovrstno postopanje ne bo težko najti v sitniškem beležniku in pa v obliki priznanic, ki jih hranijo stranke.

ORJUNA, Ljubljana 21. maja 1927, št. 21
Carinarnica Rakek.
Koncem januarja 1925 je pasirala postajo Rakek pošiljatev žive govedi za neko firmo v Divači. V smislu predpisov bi morala plačati ta inozemska firma 4 % porez od vrednosti blaga. Carinarnica pa je zaračunavala dotlej pomotoma le 2 % porez in je omenjena firma dolgovala na teh pomotoma nepobranih 2 % davkov prejšnjih pošiljk Din 5.010. O priliki te pošiljatve je carinarnica zahtevala to doplačilo in je bil tudi ta znesek potom zastopnika te firme v redu in proti potrdilu plačan. Ta denar pa se očividno ni vknjižil, kajti carinarnica Rakek je firmo iz Divače pri nadaljnih pošiljkah ponovno terjala za plačilo teh Din 5.010.— in to še potem, ko je lastnik firme v Divači predložil uradno potrdilo carinarnice o plačilu tega zneska. Upravnik je ta slučaj davno poznal, kljub temu ni napravil predpisanega uradnega zapisnika, da bi tem potom ugotovil, v čegav žep je zginila ta svota. To bi bil storil tem lažje, ker nosi uradno potrdilo podpis blagajnika, ki je denar prejel in okroglo štampiljko. Šele v zadnjem času se je gospod upravnik zavedel svoje dolžnosti in sestavil zapisnik. S tem navajamo zopet eno suho dejstvo iz poslovanja carinarnice Rakek, o kateremu pa še slede nadaljevanja.

Še zanimivost, Carinarnica na Rakeku je delovala še po drugi svetovni vojni. Poglejmo si zapis v CARINA.si, Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije, oktober 2011, številka 22:

V republikah so bile za carinska opravila zadolžene carinarnice. Leta 1945 je bilo kar 46 carinarnic s približno 4.000 delavci; to je bila posledica nadaljevanja opravil finančnih straž iz časa Kraljevine Jugoslavije. Že leta 1947 je bilo carinarnic 30, posamezna opravila so se prenašala na druge službe, tako da je imela carinska služba v letu 1952 že manj od 1000 delavcev. Najnižje število je dosegla leta 1953, ko je bilo v carinski službi Jugoslavije zaposlenih samo 670 delavcev. V Sloveniji so bile v začetnem povojnem obdobju carinarnice v Ljubljani, Mariboru, Dravogradu, na Rakeku in Jesenicah. Tako zmanjšanje carinarnic, pa tudi carinskih odsekov (izpostav), je bilo normalno, saj je imela povojna Jugoslavija hermetično zaprte meje, blagovni tokovi so bili šibki in državno regulirani.
Posebna težava v začetnih letih delovanja je bila popolna odsotnost vseh predpisov in zato tudi povsem nejasna vloga carinske službe. V začetku so vse direktive prihajale »od zgoraj«; organi NKOJ-a so namreč določali, katero podjetje sme kaj uvoziti in kaj mora plačati. Šele kasneje je bilo ustanovljenih devet uvozno-izvoznih podjetij, ki so imela od države edina koncesijo, da pod pogoji, ki so jih določali organi oblasti, opravljajo posle uvoza in izvoza. Carina ni imela posebne vloge – razen evidentiranja blaga ter nadziranja vnosa in iznosa blaga v potniškem prometu.

Viri:

• Orjuna, Ljubljana, 21. maja 1927 – dLib.si
• Orjuna, Ljubljana, 30. aprila 1927 – dLib.si
• Carina.si oktober 2011, št. 22.

Kraj: Rakek
Datum: Po 30. oktobru leta 1929
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 25. 5. 2017
Oblika: fotografija