1913 Dane – Lov na Danskem
Žalostna sem. Zakaj lovci vedno trdijo, da imajo radi živali, da jim pomagajo, skrbijo zanje in jih pozimi hranijo, če pa že kakšno ustrelijo, je to bolna ali ranjena žival? Zakaj se pa potem s takim veseljem fotografirajo s svojimi trofejami? Tele živali na sliki zgledajo prav zdrave, lovcem pa se vidi, vsaj nekaterim, da so že malo proslavljali.
Valvasor je zapisal: “Znamenito pa je, da na Kranjskem uplenjajo jelene, medvede in merjasce, tako težke in velike, da se z divjadjo drugih pokrajin rimskega cesarstva in Češkega niti primerjati ne morejo.”
Tistega novembra je v Glinški rebri pod streli lovcev iz Loške doline padlo štirinajst srn, dve lisici, dva zajca in 182 kilogramski jelen dvanajsterak, ki so mu po stari navadi dali poslednji grižljaj – vejico v usta. Na sliki, ki jo hrani družina Prezelj v Zagrebu in ni ta, ki je objavljena, pa je na zadnji strani še verz: »Lovci, vsi smo korenjaki, ne kot drugi, le bedaki, divjačino streljamo, zraven vince pijemo.« To se pa vidi.
- Anton Kraševec – Kovačev, Škrlje
- Jakob Kraševec – Spodnji Mlinarjev, Dane
- Karel Kovač, idustrialec, Stari trg
- Milan Lah – Špelinov, Lož
- Franjo Vilar, Pudob
- Ivan Benčina, Stari trg
- Rihtarjev Tomaž, Podcerkev
- Franc Blažič – Tišlerjev, Stari trg
- Neznan

Slovarček:
- Rimsko cesarstvo: Rimsko cesarstvo, kot ga imenuje Valvasor, je bila med leti 962 in 1806 državna skupnost, ki je povezovala plemiče in njihove posesti na območju današnje Nemčije, Avstrije, Francije, Slovenije, Švice, Lihtensteina, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Italije, Češke in Poljske. Ime sveto v srednjeveškem imenu Rimskega cesarstva se je uporabljalo od leta 1157. Skupščina v Kölnu je leta 1512 ime uradno spremenila v Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda (nemško: Heiliges Römisches Reich Deutscher Nation, latinsko Imperium Romanum Sacrum Nationis Germanicæ). Francoski pisec Voltaire je sarkastično pripomnil: “Ta skupina, ki se je imenovala in samo sebe imenuje Sveto rimsko cesarstvo, ni niti sveta niti rimska, pa tudi ne cesarstvo.”
Viri:
- Kebe, J. Loška dolina z Babnim Poljem. Zgodovina župnij Stari trg pri Ložu in Babno Polje. Ljubljana: Družina d. o. o., 1996.
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Sveto_rimsko_cesarstvo
Kraj: Dane
Datum: 14. november 1913
Avtor: Josip Šega
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 29. 7. 2012
Oblika: kopija fotografije
To pa je bil pokol.
Ivanka, čestitam za duhovitost (kako razočaran je moral biti tisti jež!) pa tudi za zgodovinski podatek o Svetem rimskem cesarstvu nemškega naroda. Ob gledanju slike delim tvoje občutke. Nikoli mi ni bilo jasno, kakšen pomen ima tlačenje “poslednjega obroka” v usta mrtvi živali. Današnji lovci ne streljajo živali zaradi hrane, večinoma imajo sami prekomerno težo.Tudi mogočna rogovja, pravijo jim trofeje, na stenah v njihovih hišah ne kažejo, da so ustrelili shirano ali bolno žival. Včasih na Golovcu, ja, tudi tja pridejo, srečam srno, prijazno se nekaj časa gledava, potem pa elegantno odskače, zdi se mi, da skoro odplava v goščo, jaz pa premišljam, kakšen človek bi moral biti, da bi dvignil dvocevko in nameril v bitje, ki mi je polepšalo dan. So pa lovci zares navezani na to dejavnost in jo mislijo opravljati tudi v onostranstvu: tu in tam konča govornik nagrobni govor pokojnemu tovarišu z željo, naj mu bog nameni v nebesih najboljše stojišče.
Hvala, Franci. Se strinjam s tabo.
Res bi bilo zanimivo videti, kako bi bilo, če lovci ne bi streljali.(po lovskem načrtu, ker drugače ne gre)Pa zanimivo bi bilo slišati tudi tiste, katerim se srne vsako jutro pasejo na njivi, katero so s trudom obdelali.Da ne bo pomote, tudi jaz grem vsako jutro v gozd in jih preštejem, ter se veselim vsake posamezne živali.Kar se pa zadnjega grižljaja tiče, pa ta
pomeni spoštovanje.Tudi današnji lovci še vedno streljajo za prehrano , ker imamo pač različne dohodke in meso divjačine je razmeroma poceni.Kar se pa večnih lovišč tiče, imamo vsi pravico verjeti.Pa lep dan vam želim.
Nikoli ne bom razumela te norije .
Samo en popravek: Jakob Kraševec – Spodnji Malnarjev, Dane
Število divjadi se povečuje in spoštujem lovce, ki streljajo, da se vsaj malo poskuša kontrolirati in zmanjšati škode, ki jih povzroča divjad. Kaj bi predlagali kmetu, ki najde tako razrit travnik od divjih prašičev, da je košnja nemogoča? Trofeje sodijo v lovski turizem in niso brez vrednosti. Veljaki in bogataši (starodobni in novodobni) so vedno radi streljali trofeje.