1922 Unec – Skladišče pri Anžkovih

vesel-1432

Na fotografiji, ki jo hrani Etnografski muzej v Ljubljani je skladišče pri Anžkovih na Uncu. Starejša krajanka Unca mi je povedala, da bi bilo lahko v tej hiši edino skladišče koretel. To informacijo podpirajo tudi podatki različnih raziskovalnih nalog, saj je bilo središče obročarstva na Uncu in Rakeku. Obroče – koretele so prodajali suhorobarjem v Ribnico, vozili so jih v Trst, odkupoval pa jih je tudi trgovec na Uncu. S pojavom kovinskih obročev je obrt zamrla

Okrog leta 1860 je bilo obročarstvo omejeno na Rakek in skoraj ni bilo hiše, kjer bi jih ne izdelovali. Ko pa je tja pripeljal prvi vlak, so se izdelovalci zaposlili na železnici, obročarstvo pa se je preselilo na Unec, v Ivanje selo in Slivice.

Jeseni ali na pomlad so pod Snežnikom, dokler so grajski oskrbniki to dopuščali, v Leskovi dolini nasekali palice in jih z vozovi vozili domov, osem ur v eno stran. Po palice so hodili vse do Trnja, 12 ur hoda od doma in celo na Hrvaško. V dolgih zimskih večerih so ob brlečih trskah in v dimu izdelovali obroče.

Unški obroči so se uporabljali za vse mogoče namene: največ za sode, pa tudi za zapiranje ladijskih zabojev, v katerih so prevažali npr. južno sadje. Skoraj vse svoje izdelke so prodali v Trst, precej pa tudi na Reko, v Gradec in na Dunaj.

Viri:

• Jovan, Janko (1903). Domači obrti na Kranjskem. Dom in svet (Ljubljana), letnik 16, številka 10. URN:NBN:SI:DOC-QMGAU4FJ from https://www.dlib.si

Kraj: Unec
Datum: 21. junij 1922
Avtor: neznan
Zbirka: Slovenski etnografski muzej (št: vesel-1432)
Skenirano: neznano
Oblika: skenirana datoteka