1975 Volčje – Na jezeru

Na pozno spomladansko nedeljo so se pred bifejem ob koncu obratovalnega časa s tamladim gostilničarjem Janezom Miklavčičem slikali njegov sošolec Zvone z Ulake, sestri Mira in Nada iz Bočkovega in Miro iz Velikih Blok. Bilo je kmalu po poroki Nade in Jožeta Hiti – Zogarjevega iz Velikih Blok. Jože – Mirotov starejši brat je povsem sodeč pritisnil na sprožilec fotoaparata in ga zato ni na sliki.

Lahko bi se reklo, da so glavna stvar na tej sliki avtomobili. Dva fičota in na sredi VW Passat iz prve generacije teh avtomobilov. Fičoti so bili osnova takratnega voznega parka. Velika večina smo s fičoti delali vozniški izpit in se poleg tega izurili v potrebnih vsakodnevnih popravilih n. pr. platine, predvžig, luči, pred tehničnim pregledom pa končniki in zavore in sto drugih malenkosti. Posebna pozornost je bila pred tehničnim pregledom posvečena ročni zavori, saj ponavadi ni prijela na nič, na tehničnem pregledu pa tako, da je kar smrdelo po zažganem. Tik pred pregledom še malo spray laka po cvetočih mestih karoserije in nato s strahom v Postojno. Če je tehnični uspel prvič, je bil že čudež.

Tudi sam sem leta 1975 pri Slovenija avtu kupil rabljenega fičota z oznako LJ * 105-76. Jeseni, ko sem šel k vojakom, sem ga odjavil in ga spet registriral naslednjo jesen po povratku. Kmalu za tem sva šla z Ireno na pogovor o najini ohceti v gostilno v Križu pri Sežani. Moja šoferska praksa je bila skromna, mudilo se je, gume zlizane, jesenski dežek je naredil svoje in na enem prvih ovinkov od Sežane proti Krasu sva zletela s ceste in na srečo pristala na bližnjem gnojišču. Domačin nama je pomagal, da smo s kolom odtegnili blatnike, obrnila sva se in odšla domov. Fičota je že naslednje jutro prijel v roke domači tavžentkinstler Ciril Mlinar – Škajžev iz Male gase v Velikih Blokah. Upokojenemu uslužbencu milice kleparska in ličarska dela niso delala preglavic, tako kot zidarska in keramičarska ne, o čemer govori nešteto anekdot. Na poroko v Koper smo se že odpeljali s poklepanimi in pobarvanimi blatniki in novimi gumami.

Zvone Marolt – Jožin z Ulake je ponosno sedel na havbo svojega oranžnega fičota. Cela leva planka z vrati vred kaže posledice nekega trka, vrata pa lepo krasi nalepka podjetja Kovind z Unca, kjer je Zvone delal. Da je imel avto ekstra dodatno opremo – avto radio, kaže dolga antena. Mira Štrukelj – Korošcova iz Bočkovega se je naslonila na Miklavčičev Passat. Za fičkotom se vidi senčnik z reklamo za pelinkovec proizvajalca Dana Mirna, ki je v poletni vročini velikokrat služil za “presekat” po nekaj steklenicah piva.

Sveže poročena Nada Hiti roj. Štrukelj, je ponosno sedla na havbo Passata. Janez Miklavčič pa se je že pripravljal na vožnjo z avtom, ki mu ga je posodil oče Ivan. Takrat je bil bodoči gostilničar še bančni uslužbenec. Na svojem belem fičotu sloni Miro Hiti – Zogarjev iz Velikih Blok, ki je kmalu za tem odšel k vojakom v Kruševac in je na jezeru užival zadnje svobodne dni. Tudi njegov fičo je imel dodatno opremo – zunanje vzvratno ogledalo.

Na zadnji strani slike piše, da jo je Janez naredi tudi za svoja sošolca Zvoneta in Jožeta. Za objavo na starih slikah jo je izbrskal Jani Miklavčič, sedanji gostilničar v Velikih Blokah.

Slovarček:

• tavžentkinstler: človek neštetih poklicev

Viri:

• Miro Hiti, Velike Bloke

Kraj: Volčje
Datum: 1975
Avtor: Jože Hiti, Bočkovo
Zbirka: Jani Miklavčič
Skenirano: 22. 2. 2017
Oblika: fotografija