1984 Cerknica – Časopisni arhiv: Bit in Moj mikro
BIT, naslovnica prve številke
Junija 1984 sta se v trafikah pojavili prvi slovenski računalniški reviji: najprej BIT in takoj nato Moj mikro.
Pol leta prej pa smo lahko kupili prvo jugoslovansko revijo Računari u vašoj kući. Kaj se je zgodilo?
V svetu so se pojavili strojčki, imenovani osebni, hišni ali mikroračunalniki. Bili so pomanjšana in poenostavljena verzija “velikih”, mainframe kompjuterjev, narejeni s tehnologijo, ki je lahko na minimalen prostor, v mikroprocesor, namestila vso obdelovalno enoto. To je pocenilo izdelavo in odprlo ogromen trg. Računalništvo je nenadoma postalo dostopno vsem.
Od takrat je minilo komaj 35 let, a zdi se kot že zelo zelo oddaljena preteklost, kot bi pisal o iznajdbi parnega stroja.
Moj mikro, prva številka je izšla še kot priloga revije Teleks.
Mikroračunalniki so bili namenjeni osebni, hišni rabi. Pravzaprav zabavi, saj v resnici doma niso bili preveč uporabni, razen seveda za pustolovščino odkrivanja dotlej neznanega sveta: računalniških igric (najprej), pisanja besedil v elektronski urejevalnik (kasneje) in pisanja programov v preprostem jeziku basic (še kasneje). In to šteje!
Računalniške revije so nas vpeljale v svet te nove zabave. Opisale so najbolj priljubljene in dosegljive mlinčke: ZX 81, Sinclaire Spectrum, Commodore 64, Amstrad CPC 464 … Kako jih priključiti in pognati, kateri programi in igrice so najboljši, kako napisati prvo programsko kodo … Koliko vsega se je bilo treba naučiti!
ZX Spectrum 48, imenovan “mavrica”
Kaj zdaj? Najprej sem moral narediti prostor na mizi v jedilnem kotu. Nanjo sem namestil (takrat še) črno-beli tv sprejemnik, ki sem ga seveda prej odnesel iz dnevne sobe in odpikal vse morebitne gledalce tv sporeda. Mikro sem nekako priključil na televizor in TA-DA v spodnjem levem kotu ekrana opazil izpis > OK . Deluje!
Primer programa v basicu.
Ko smo bili še mulci in nas je kdo hotel res razjeziti, se je – potem ko je bil že v varni razdalji – namestil v razkorak, primaknil roki vsako k svojemu ušesu, pomigal z vsemi prsti, pokazal jezik iz zajodlal: “Bla-bla frrrr…” Nekako tako je bilo slišati tudi nalaganje računalniškega programa z radia: “biii pip pip dadi dada piii …”
Kasneje sem za težke marke kupil amstrada, ki je imel ob tipkovnici že vgrajen kasetofon in priložen majhen monitor. Dnevna soba si je oddahnila, jaz pa sem si po novem kvaril oči na zeleno-belem monitorju.
Prva številka revije Računari
Računalniški časopisi so poznali naše zadrege in so objavljali tudi izpise programov, ki jih je bilo potem treba pretipkati v urejevalnik, jih zagnati, odpraviti zatipkane napake in tako “narediti” uporabno aplikacijo. [Ne, ni bilo še interneta, da bi jih kar “dol snel”, ta je prišel k nam debelo desetletje kasneje.] Moj mikro je izdal zbirko takih listingov v knjigi “Mirko tipka na radirko”, iz teh logov smo dobili tudi prvo slovensko računalniško igrico za Spectrum, imenovano Kontrabant .
Hišni računalniki so bili naš prvi korak v informacijsko tehnologijo. Pripravili so nas, da smo kasneje sprejeli mnogo popolnejše osebne računalnike, ki so nam pomagali, da smo številne naloge opravili bistveno hitreje in natančneje. Da se jih nismo bali, temveč jim zaupali svoje podatke in algoritme. In tvegali, da se bodo iz naših pomočnikov razvili v naše nadomestke.
Bit je izhajal od junija 1984 do 1986. Izdajalo ga je Časopisno podjetje Ljubljanski dnevnik. Shranjenih imam prvih pet številk.
Moj mikro se je pojavil junija 1984 kot posebna priloga revije Teleks v okviru časopisne hiše Delo. Januarja 1985 je postal samostojna revija, ki sta jo urejala Vilko Novak in Aljoša Vrečar. Do 1991 je izhajal tudi v srbohrvaškem jeziku in bil po nakladi in kakovosti vsejugoslovanska revija. Njegovi začetki so pravzaprav še starejši, saj je revija Teleks – v navezi z Radiom Študent – namenjala nekaj strani mikroračunalništvu že dolgo pred izdajo te posebne priloge. Shranjene imam prve 103 številke (1984-1993), izhajal je do leta 2015.
Računari so se pojavili januarja 1984 kot posebna priloga poljudnoznanstvene revije Galaksija. Izdajal jih je BIGZ v Beogradu, izhajali so do leta 2000. Revija je bila popularna tudi v Sloveniji, tako kot tudi Galaksija, iz katere so izšli. Shranjenih imam prvih 80 številk.
Slovarček:
- računalniška revija: Govorimo o revijah namenjenih mikroračunalnikom, kajti tiste za mainfraime, za profesionalce, so obstajale že prej, recimo kranjska Informatica. Tudi za računalnike smo slišali že prej, videli smo jih v računalniških centrih, ki so se zdeli nam smrtnikom kot preročišče v Delfih. Slovenci smo jih takrat tudi že znali izdelovati, recimo Iskra Delta.
- mlinček: ljubkovalno ime za zx spectrum in ostale male računalnike
- celih 48 kilobytov spomina: današnji telefon nižjega cenovnega razreda ima 4 GB, to je na okroglo
4.000.000 kilobytov spomina, da ne govorimo o moči procesorja in drugih presežkih - odpikati: izločiti iz igre, onemogočiti
- težke marke: valuta za nakup tehnične robe je bila nemša marka, računalniki pa so bila kar dragi
- skenslati: prekiniti, odsloviti (angl. cancel)
- read error: napaka pri branju podatkov
- aplikacija: računalniški program, ki je reševal neko uporabno nalogo
- listing: izpis vrstic programa, zaporedje ukazov v nekem programskem jeziku
Viri:
- prve številke revij Bit, Moj mikro in Računari
- Wikipedija: Moj mikro
- slika ZX Spectruma je iz Wikipedije
Kraj: Cerknica
Datum: 1984
Avtor: založniki revij
Zbirka: Bojan Štefančič, časopisni arhiv
Skenirano: 03. 11. 2018
Oblika: publikacije
RSS - Posts
… In od tedaj se tistemu, ki govori v prazno reče nakladač, blebetanju pa tudi nakladanje ali nalaganje – spominja na oglašanje kasetarja, ki nalaga računalniško igrico. A ne da?
Saj res. Za koga, ki prav v trdo naklada, bi lahko rekli: “Skenslajte ga z odra, take davnlouda, da ni za nikamor!”