Begunje 1971/72 – 3. razred, skupinska slika
Pred nami je skupinska slika tretjega razreda v šolskem letu 1971/72. Skupaj so se slikali učenci dopoldanskega in popoldanskega oddelka, zato ta skupina šteje kar 35 učencev. Fantov je bilo dvajset in deklet petnajst. Ob strani je razredničarka Rozka Škrlj, ki je poučevala kar obe skupini. Poučevati dopoldan in popoldan, pa čeprav je imela stanovanje kar v stavbi šole, res ni bil mačji kašelj.
V toplih dneh se je pred šolo pripeljal znameniti cerkniški Selim in tam prodajal sladoled. In to s posebnim kolesom (brez brzin !), na katerem je imel posodo s sladoledom. Tako so si lahko otroci po koncu pouka privoščili kepico sladoleda, če so imeli kaj denarja, seveda. Marsikateri šparavček se je izprazni v ta namen.
- Marja Tekavec,
- Sonja Petrič,
- Mojca Brezec,
- Marija Sernel in
- Magda Štritof.
Druga vrsta:
- Berto Hribljan,
- Miro Nared,
- Silva Korošec,
- Mirjam Cimermančič,
- Andreja Kopinč in
- Martina Kranjec.
Tretja vrsta:
- Janez Korošec,
- Roman Hribar,
- Janez Borštnik,
- Dušan Pirman,
- Dušan Primožič in
- Janko Pirman.
- Iztok Korošec,
- Vili Šivec,
- Franc Matičič,
- Niko Zalar,
- Tončka Otoničar,
- Marija Petrič in
- Zdenka Štritof.
Druga vrsta:
- Valči Jakopin,
- Majda Hiti,
- Bojana Bavdek,
- Jože Meden,
- Janez Jernejčič,
- Slavko Intihar in
- Vojko Turšič.
Tretja vrsta:
- Roman Meden,
- Janoš Purkat,
- Franc Lenarčič,
- Milan Modic in
- razredničarka Rozka Škerlj.
Lepo spisani vsi sošolci. Bravo, Marija!Slovarček:
- šparavček: hranilnik
Viri:
- Martina Mele
- Tončka Sernel
Kraj: Begunje
Datum: 1971/72
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Marija Otoničar
Skenirano: 17. 12. 2018
Oblika: fotografija
Stare slike 
Le kaj jim je rekel fotograf, da so se tako široko nasmejali?
In kako si je oddahnila učiteljica, ko so prišle počitnice. Dandanes se zdi nezaslišano, da bi otroci hodili k pouku dopoldne in popoldne, včasih smo pa kar hodili, brez debate, tudi ob sobotah. Res pa je, da nas ni potem nihče vozil k dodatnim aktivnostim – ko si bil enkrat doma, si bil doma pa amen. In če se je kdaj kakšna mama – atki so imeli drugo delo – prišla za svojega otroka kregat v šolo – ali smo vsaj mislili, da se je – smo rekli, da ima protekcijo in ga nismo prav nič marali. Vsaj nekaj časa… Huje je bilo, če je učiteljica naročila, naj mama pride v šolo – to pa res ni pomenilo nič dobrega.
Všeč mi jeVšeč mi je