1933 Ljubljana – Prvi Sokolski zlet

Prvi Pokrajinski zlet Sokolov Kraljevine Jugoslavije je bil v Ljubljani 28. junija 1933, na Vidov dan. Priprave nanj so se začele že leto prej. Jeseni leta 1932 je celotno organizacijo priprav prevzel Boris Gregorka, za kar je po končani prireditvi prejel priznanje Sokolov kraljevine Jugoslavije in Ljubljanskih Sokolov. Prireditev je potekala na letnem vadišču Ljubljanskih Sokolov v Tivoliju. V ta namen so postavili nove tribune in prostor za godbo.

Kralj Aleksander I. je poslal starešini Ljubljanskega Sokola zahvalno brzojavko z naslednjo vsebino:

Zahvaljujoč se za izjave neomajne zvestobe, ki mi jih je vodstvo sporočilo v trenutku, ko sprejema zastavo ob povodu 70-letnice Ljubljanskega Sokola, pošiljam tople pozdrave udeležencem jubilejne proslave jugoslovenskega Sokolstva, katerega delo spremljam z budno pozornostjo in živo simpatijo.

Živeli!
ALEKSANDER s. r.

Zmagovalna vrsta Ljubljanskega Sokola si je z najboljšimi rezultati na medzletskih tekmovanjih že tretjič priborila prehodno nagrado – meč njegovega veličanstva kralja Aleksandra. Izročil jim ga je general Marić, ki jim je predal tudi nov prapor ob njihovi 70-letnici. Podaril ga je kralj Aleksander. Nosil je napis: » Aleksander I. Ljubljanskemu Sokolu 1863 -1933«.

V množični točki prostih vaj, ki so se je udeležili vsi od najmlajših do najstarejših članov Sokola, je nastopilo 450 sokolov in sokolic. V telovadnem nastopu »Naprej zastava slave« je telovadilo 272 nastopajočih. Prireditve so se udeležili tudi češki, poljski in ruski Sokoli ter kmečke sokolske čete z izvedbo vaj, ki so predstavljale delo kmeta na polju. Gojenci inženirske podčastniške šole iz Maribora so po Sukovi slavnostni koračnici »V novo življenje« izvajali proste vaje. Občinstvo je burno pozdravilo nastop mornarjev kraljeve vojne mornarice, ki so izvajali vaje ob zvokih pesmi Buči Adrijansko morje. Z njihovim nastopom se je zaključil uradni del prireditve. Sledila je veselica na velesejemskem prostoru. Tam so pripravili še razstavo narodno-obrambnega odseka, lutkovno in sokolsko razstavo.

Prireditve se je udeležilo okrog 30.000 ljudi.

* * *

Vidov dan – Vidov dan ali dan svetega Vida je praznik, ki ga pravoslavna cerkev praznuje 28. junija. Na ta dan se je zgodilo veliko pomembnih dogodkov v srbski zgodovini: 1389 – Otomanske sile so premagale srbske v bitki na Kosovem polju; 1914 – Gavrilo Princip je izvedel atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda; 1921 – sprejeta je bila prva ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (vidovdanska ustava). V novejši zgodovini Srbije sta se prav tako na ta dan zgodila dva dogodka: 1989 – praznovanje 600-letnice poraza v kosovski bitki, z Miloševićevim govorom na prizorišču; 2001 – Milošević je bil odpeljan v Haag na sojenje pred haaškim sodiščem. Kristjani praznujejo god sv. Vida 15. junija.

Sokolov je res nepregledna množica. Še dobro, da je lekarna blizu, če je kakšnemu slabilo. Čeprav naj bi bili športniki vzdržljivi.

Kmečke Sokolske čete naših bratov.

Viri:

• Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (29.06.1933), letnik 7, številka 149. URN:NBN:SI:DOC-RHXUNUB9 from http://www.dlib.si
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Vidov_dan

Kraj: Ljubljana
Datum: 28. junij 1933
Avtor: neznan
Zbirka: Tone  Arko
Skenirano: 30. 3. 2019
Oblika: fotografija