1938 Rakek – Razvitje Sokolskega prapora
Razvitje prapora Sokola Rakek-Unec je bilo 16. julija 1938 ob 15-letnici ustanovitve društva. Odvijalo se je pred Sokolskim domom na Rakeku. V začetku proslavljanja je kazalo, da bo vreme nagajalo, pa se je končno le zjasnilo in proslava je potekala v lepem vremenu in prešernem vzdušju.
Udeležili so se je številni Sokoli, civilno občinstvo, gasilci in mnogi imenitneži, ki so imeli svoje sedeže na tribuni. Njim je pripadla tudi čast slavnostnih govorcev. Ob bučnem vzklikanju »zdravo« so poslali pozdrave vrhovnemu starešini kralju Petru II.
Praporu sta kumovala kumica Franja Zorc in kum Ivan Kavčič, ki so ju Rakovčani izbrali iz svojih vrst in s tem prekinili tradicijo. Ona ga je razvila in nanj pripela trak, nato pa sta ga izročila praporščaku Grudnu, ki je obljubil, da ga bo nosil s častjo in branil do zadnje kaplje krvi. Prapor so pobratili s prapori ostalih sedmih društev, ki so se udeležila praznovanja. Sledila je povorka skozi Rakek s prapori in vojaško godbo. Odpravili so se k spomeniku kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Množice so pozdravljale sokolske legije z vzklikanjem in jih posipale s cvetjem. Pred spomenikom je godba zaigrala žalni koral, prapori pa so se mu poklonili. Nato se je povorka vrnila pred Sokolski dom, kjer so se vrstili nastopi telovadcev. Nastopili so vsi oddelki s prostimi vajami, posebnimi vajami, na drogu, krogih in bradlji. Domačim Sokolom je sledil nastop Ljubljanskega Sokola. Praznovanje je lepo uspelo, vsi so čestitali obmejnemu bratskemu Sokolu in mu zaželeli »Le naprej brez miru..«.
Prvi Sokoli so bili na Češkem in od tam so prihajale tudi različne pobude, zato ne preseneča, da so se njihove sokolske pesmi pri nas zelo priljubile. Med njimi so bile tudi pesmi dveh prvotnih čeških sokolov Josefa Františka Pelza in Františka Kmocha. Prvi je napisal himno »Z levjo silo«, ker je bil lev simbol sokolstva, Kmoch pa v sodelovanju z njim pesem »Spějme dál«, ki se je kot »Pesem sokolskih legij« pri nas izjemno razširila, predvsem največkrat navajani verz: »le naprej, brez miru, za sokolskim praporom …«. To je tudi edina pesem, ki so jo odnesli sokoli s seboj v partizane. Spremenili so jo le v delu, da ni bilo več »za sokolskim praporom« ampak »za partizanskim praporom«. Po vojni je šla pesem hitro v pozabo. Pozabilo se je, kaj so sokoli prepevali, razen ene pesmi, ki so jo leta 1935 razglasili za uradno sokolsko himno »Hej, Slovani«.
Slovarček:
- razoglav: razkrit
Viri:
- Sokolski glasnik (06.08.1938), letnik 9, številka 30. URN:NBN:SI:DOC-GCTLSGNG from http://www.dlib.si
- https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GB21BZIH/d24ed39d-7a12-4d1b-af82-dd2593f42373/PDF
- http://www.delo.si/kultura/knjiga/od-sokolov-je-po-vojni-ostala-le-himna-hej-slovani.html
Kraj: Rakek
Datum: 16. julij 1938
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Mele
Skenirano: 5. 3. 2017
Oblika: fotografija
Trackbacks