Preskoči na vsebino

1928 Praga – Hradčani

4. 01. 2020

Še ena izmed serije slik, ki so nastale ob obisku rakovških Sokolov v Pragi leta 1928. Ne bi dala roke v ogenj, sploh pa ne desne, da slika ni nastala na Praškem gradu. Kolikor se spomnim, so ravno take plošče po tleh, okna so enaka in tudi grabenčki na steni.

Hradčani pomeni mestni grad ali vas ob gradu, kar je prvotno tudi bila. Od leta 1784 so bili samostojen kraj ob Praškem gradu, zgrajenem v 9. stoletju in je uradna rezidenca predsednika Češke republike. Tomáš G. Masaryk je leta 1920 imenoval Plečnika za grajskega arhitekta. Uradno je to funkcijo opravljal do leta 1935. Prago je zapustil iz užaljenosti, ker se večji del javnosti ni strinjal z njegovo zamislijo ureditve grajske okolice, čeprav ga je predsednik podpiral. Zasnoval je park, uredil dvorišča in bivalne ter reprezentančne prostore.

Ko smo mi obiskali Prago leta 2000, si Hradčanov od znotraj nismo ogledali, ker je bilo treba plačat in so bili eni uhrni, vodička pa lena in se ji ni ljubilo samo z nami štirimi ukvarjati. Smo si pa toliko bolj natančno ogledali, seveda le od zunaj, obrambno ministrstvo. Zmenjeni smo bili, da takoj, ko prispemo v Prago, obiščemo slovensko veleposlaništvo. Odložili so nas na glavni ulici, potem pa smo približno eno uro tavali po stranskih ulicah, ki so stran od veleposlaništva. Tam je bilo eno ministrstvo za obrambo in ko smo šli petič mimo, nas je stražar že precej sumljivo gledal. Ko smo šli šestič mimo, sta bila že dva stražarja. Za vsak slučaj. Nikoli se ne ve. Mimoidoče smo večkrat povprašali za pot, pa so nas vsi pošiljali na slovaško veleposlaništvo. Kasneje smo ugotovili, da bi morali iskati Slovinsko (ne Slovensko) veleposlaništvo. Je že tako, da Slovencem vse na Slovin vleče (za nepoučene – to je bil včasih vinjak, lahko je pa še). Na veleposlaništvu smo imeli lep sprejem. Dobili smo kofe, pa piškote, pa sok. Tako je tudi prav, saj, konec koncev, davke plačujemo. Veleposlanik nam je zaželel dobrodošlico in nam predstavil češke gospodarske in politične razmere. Opozoril pa nas je tudi, naj bomo previdni, saj se po mestu sprehaja veliko tatov. Ker smo veliko časa izgubili z iskanjem veleposlaništva, na obisku nismo ostali dolgo ampak smo zadovoljni z lepim sprejemom kmalu odšli novim dogodivščinam nasproti.

Žal nismo nikogar prepoznali …
… čeprav je eden izmed njih Metod Arko.
Lojze Šmuc je imel v tedanji Kraljevini Jugoslaviji prvo trgovino s fotografskim materialom v Ljubljani. Organiziral je tudi izlete po Sloveniji za fotoamaterje in najboljšo fotografijo nagradil. Prav tako je bil organizator smučanja in mojster v pripovedovanju smešnih zgodb v ribniškem narečju, zaradi česar so ga klicali “ribniški župan”.

Viri:

Kraj: Praga
Datum: 1928
Avtor: Foto Turist
Zbirka: Tone Arko
Skenirano: 30. 3. 2019
Oblika: fotografija

No comments yet

Dodajte komentar