Skip to content

1954 Cerknica – Olga s sodelavci na Brestu (2)

22. 01. 2020

Še ena slika nekdanjih Brestovih delavcev kištarije iz leta 1954. Tudi ta ekipa je slikana pred kotlovnico na Brestu.

Kot smo že napisali, se je delalo v treh izmenah, brez zaščitne obleke, malico si je moral vsak prinesti s seboj od doma. So si pa lahko kavo pogreli na šporgetu, ki so ga imeli za kuhanje lepila. Lepilo so kuhali pri izdelavi plošč za kredence. V službo so večinoma hodili peš. Delali so v slabih delovnih pogojih, velikokrat na prepihu. Odpadke so morali sami sproti pospravljati in jih voziti v kotlovnico.

Nataša se spominja, kako je kot majhna deklica vedno šla počakat svojo mami in ji vsa vesela tekla nasproti, ko je le ta prihajala iz službe. Žal pa ni dolgo delala na Brestu. Saj je le dve leti po nastanku te slike, leta 1956, zbolela za otroško paralizo. Ker cepljenja proti tej bolezni takrat ni bilo, so v Cerknici tisto leto zbolele štiri osebe, od tega dve odrasli osebi in dva otroka.

Bolezen mame Olge je zelo zaznamovala njihovo družino. Ženska je pri 24 letih tako rekoč čez noč postala invalid, saj je ena noga ostala hroma. Veliko je bila od doma po bolnicah in toplicah. Rada je šla v Laško, kjer je bilo okrevališče za take bolnike. Tam se je počutila dobro med sebi enakimi. Doma je težko prenašala svojo drugačnost. Ob pojavu mamine bolezni Nataša en mesec ni smela v šolo, preventivno, da se bolezen ne bi prenašala naprej. Spominja se, da je bil še kasneje v domačem stranišču lavor z razkužilom – lizolom, za razkuževanje rok.

Za majhno deklico, ki je ravno začela obiskovati prvi razred, je bilo to obdobje zelo stresno. Doma je ostala sama brez mamice. Oče je bil kot poklicni šofer veliko časa od doma. V teh trenutkih ji je veliko pomagala stara mama Angelca. V oporo ji je bila tudi teta Slava, ki je delala kot socialna delavka. Čeprav je sama zelo zgodaj postala vdova, je vedno govorila otrokom, da je življenje lepo. Bila je zelo pozitivna oseba.

Stojita:

  • Ernest iz Goričic in
  • Jože Kos iz Cerknice.

Čepijo:

  • Julijana Hribljan iz Cerknice in
  • Angelca Ule iz Cerknice.

Zadaj so:

  • Primozarjeva Hana (le živela je pri Primozarju) in
  • Micka Smukcova iz Dolenje vasi.

Čepijo:

  • Olga Logar iz Cerknice,
  • neprepoznana,
  • Nežka Janežič iz Cerknice,
  • Papež Ivanka – z Dolenjske, poročena Turšič v Cerknici in
  • Aga Ris iz Cerknice.

Druga vrsta:

  • Francka Kržič iz Cerknice,
  • Ivana Petrič iz Cerknice,
  • Ivanka Otoničar – Mežnarjeva iz Jezera,
  • Lojzka Obreza iz Dolenje vasi,
  • Ivanka Potočnik (v svetlem predpasniku) iz Cerknice,
  • Pepca Mekinda – Olarjeva (vidna samo glava) iz Cerknice in
  • Žovi Lovko – Dragarjev iz Cerknice.
Nataša si je zapisala glavno stvar, ki ji je spremenila življenje.

Slovarček:

  • kištarija: zabojarna
  • šporget: štedilnik
  • lavor: umivalna skleda

Viri:

  • Nataša Ploskič
  • Lojzka Škof

Kraj: Cerknica
Datum: 1954
Avtor: neznan
Zbirka: Nataša Ploskič
Skenirano: 20. 10. 2019
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: