Skip to content

1965 Unec – Obletnica

14. 06. 2020

Ob 350-letnici cerkve so na Uncu pripravili slovesnost o kateri ni najti podatkov. Ob tej priložnosti so delili podobice z zapisom o obletnici »Unec – 350-letnica – 1615 – 1965.«
Čudi me, da na podobici ni sv. Martin, temveč Marija iz Fatime.

Na mestu današnje naj bi stala lesena cerkev že leta 1100, zidano pa naj bi zgradili sto let kasneje. Kraj Unec se prvič omenja leta 1307. Spadal je v pražupnijo Cerknica. Lokalijo je dobil leta 1784, župnijo 1876. Prvi župnik je bil Joseph Regen – od 16. marca 1853 do do 26. julija 1879. V 14. stoletju so postavili nekoliko večjo cerkev v gotskem stilu, ki pa so jo leta 1526 požgali Turki. Ker je kraj majhen, so novo cerkev zgradili po skoraj sto letih v baročnem stilu. Na zunanji strani so vidni arhitekturni elementi stare cerkve. Imenovali so jo po sv. Martinu. Na portalu ima letnico 1615. V njej je ohranjen kropilnik iz leta 1719. Križev pot iz leta 1856 je narisal eden od Wissiakov. Slike iz 20. stoletja so delo Staneta Kregarja. Ima tri oltarje, ki so posvečeni sv. Martinu, Materi božji in sv. Antonu. Na glavnem oltarju vidimo kip cerkvenega zavetnika, ki z mečem reže plašč, da bo polovico podaril beraču. Križ na severni zunanji steni cerkve so prinesli iz cerkve sv. Kancijana v Rakovem Škocjanu. Od tam so prinesli tudi kip sv. Kancijana, ga obnovili in postavili na glavni oltar, ko so jih v 18. stoletju prenavljali.

Odlomek iz knjige Luciana Nervija:

Fatima: 13. maja 1917: prvo prikazovanje: »Ko smo se 13. maja 1917,« piše Lucija v četrtem Spominu, »na pobočju nad Irijsko globeljo z Jacinto in Franckom igrali, smo nenadoma videli nekakšen blisk. Bilo je okoli poldneva. ‘Bolje je, da gremo domov’,« sem rekla sestrični in bratrancu, »’bliska se. Najbrž bo nevihta.’ In zagnali smo ovce po bregu navzdol proti cesti. Ko smo prišli nekako do sredine pobočja, blizu velikega grma, smo zagledali drugi blisk. Ko smo naredili še nekaj korakov, smo videli nad hrastičem Gospo, oblečeno v belo, ki je sijala bolj ko sonce. Presenečeni smo obstali. Bili smo ji tako blizu, da smo stali v luči, ki jo je obdajala ali se širila iz nje. Morda smo bili od nje oddaljeni poldrugi meter. Tedaj nam je Marija rekla: ‘Ne bojte se. Nič hudega vam ne bom storila.’ ‘Od kod si?’ sem jo vprašala. ‘Iz nebes.’ ‘In kaj želiš od mene?’ ‘Prišla sem vas prosit, da bi prihajali sem trinajstega v mesecu ob tej uri šest mesecev zaporedoma.’ ‘Bom šla tudi jaz v nebesa?’ ‘Da, boš.’ ‘In Jacinta?’ ‘Tudi ona.’ ‘Pa Francek?’ ‘Tudi on, vendar mora zmoliti še veliko rožnih vencev’ /…/«

Slovarček:

  • lokalija: teritorialna in delno upravna enota katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji pojmovnik.
  • Wissiak (Bizjak) je bila slikarska družina iz Kranja. Slikar in freskar je bil oče Franc (1810 – 1880) in prav tako njegova sinova Anzelm (1873 1837 – 1876) in Edvard (1841 – 1874).

Viri:

Kraj: Unec
Datum: 1965
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 9. 3. 2020
Oblika: tiskovina

One Comment leave one →
  1. 15. 06. 2020 13:54

    napaka: pravilna letnica rojstva Anzelma Bizjaka je 1837

    Liked by 1 person

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: