Skip to content

1949 Bezuljak – Predice v Kovačevem kotu

26. 01. 2021

Pozna jesen in zima sta letna časa, ko so dekleta in žene ob večerih poganjale kolovrate in predle volno ali laneno predivo. Preja je bila družabni dogodek. Pogosto so se v hiši, kjer so ženske prj∂le – predle pozno v noč, zbrali tudi fantje, ki so dekletu, ki jim je bila všeč, nesli domov kolovrat po koncu preje.

Zakaj je pričujoča fotografija nastala poleti in kdo je potreboval tako sliko, ni znano. Mogoče so bili na terenu sodelavci SEM, saj je nastala še pred letom 1950. Obstajata dve podobni fotografiji, le malo zamika levo ali desno. Ena imamo pri Kovačevih, eno je pa imela soseda, Kešlanova Ivana, po poroki jo je vzela s seboj na Unec, sedaj jo ima njena hčerka. Dekleta in žene so zbrane iz cele vasi. Že samo po kolovratih bi mogli soditi, katere so sosede, saj so jih šle skupaj kupovat. Od nas so hodili kolovrate kupovat na Radlek, verjetno pa tudi kam drugam. Kolovrat je bil včasih sestavni del bale, ki jo je nevesta pripeljala k hiši.

 

Na Menišiji je bila ovčereja pred drugo svetovno vojno bolj skromno razvita. Že med vojno in po njej pa je oblast vzpodbujala gojitev ovac in tudi ljudje so redili ovce zaradi potrebe, ker se v trgovini ni dobilo volne.

Tudi pri naši hiši – pri Kovačevih v Bezuljaku, so redili ovco in ovna pa tudi kakšnega jagenjčka. Za kaj več ni bilo prostora v majhni štali. Moja brata Jože in Slavko se spominjata, da so spomladi že zgodaj, po sv. Juriju (24. aprila), gnali ovce na pašo, zjutraj že pred šolo so morali že prignati s paše.

Poleti leta 1951 ali 52 je Slavko Hren, tedaj star 10 let, pasel ovce pod Švigljevo Zalako, za Cerkveno ogrado. Kar naenkrat skoči izza grma volk in zagrabi ovco za vrat. Slavko je začel kričati, ko je sestradani volk vlekel našo ovco za seboj. Takrat so se se pa zaslišali glasovi grabljic in fantov, ki so nalagali seno v eni od Zalak. Volk se je ustrašil in popustil ovco. Preživela je napad, le grlo ji je volk tako poškodoval, da ni mogla več blejati tako kot prej. Prav ta ovca je imela posebej mehko volno, da se Jože Hren še vedno spomni puloverja, ki so ga spletli iz njene volne.

Begunjski šolski upravitelj Milan Otrin je v Šolsko kroniko za leto 1951/52 napisal: 

Poleti so volkovi pobrali pastirjem po Slivnici in okoli Pretržja mnogo ovac. Enega starega in dva mlada volka je ustrelil lovec tov. Korošec Ivan, mizar v Begunjah št. 25, ki je zato prejel od države 10.000 din nagrade.

Ovce so običajno strigli konec maja, ko se je že malo ogrelo. Jože se spominja, da so pri nas ovci pred striženjem doma oprali z žafenco iz domače žajfe, nato so jo še splaknili z mlačno vodo. Taka volna je bila bolj prijetna za obdelavo. Ovco so ostrigli kar z navadnimi domačimi škarjami, bolj prijazno so delali z živino. Ni bilo tako, kot gledamo v avstralskih filmih, kjer so strižci bolj grobi. Zanje je pomembna le količina nastrižene volne.

Volna je potem čakala v vrečah do pozne jeseni, da so jo začeli predelovati. Volno so najprej nacufali, nato so jo zgradašali, šele potem je bila primerna za prejo. Z gradaš, ki so imele žičnate krtače, so volneno prejo pobrali z dolgo štanšco. Volno so obesili na preslico ali pa jo je predica držala kar v naročju in jo sukala v tanko nitko, ki se je navijala na kolut na kolovratu. S koluta so jo navili na motovilo. Tako so nastale štrene, ki so jih na dveh mestih zvezali, da se pri pranju niso zmešale. Ko se je štrena posušila, so jo spet napeli na motovilo in potem so volno zvili v klobčič.

 

  • Prva z leve je gospa Angela Zalar,
  • poleg nje z belo ruto je Helena Rupar – Kovačeva teta,
  • v svetli obleki je Frančiška Turšič – Kocjanova Fana,
  • z lepimi temnimi lasmi in v obleki z belim ovratnikom je Ana Škrlj – Dolnja Popkova Ančka, ki je edina še živa.

Angela Zalar je bila zanimiva gospa. Doma je bila s Štajerskega, blizu Slovenske Bistrice. Tam je spoznala Rutarjevega Toneta, ki je na Štajerskem tesal, kot številni Meniševci. Moža so ubili, gospo pa so Nemci deportirali v tedanjo Jugoslavijo. Ker je bila Rutarjeva hiša požgana, je nekaj časa živela pri sosedih Kešlanovih. Kasneje so ji uredili skromno bivališče v sosednji, tudi požgani hiši. Imela je sobico in kuhinjo, stranišče in drvarnico, kjer sta imeli prostor tudi dve kokoški. Kasneje so dogradili še majhno vežo, da gospe dež in sneg nista prišla do živega. Vsa dela so bezovski fantje naredili za Božji lon. Gospa je bila brez noge in je hodila z dvema palicama – takrat ni imela niti bergel. Dolgo je živela od dobrote vaščanov. Vsak, ki je peljal po klancu voz krompirja, se je ustavil, da si je živina malo odpočila, mimogrede je pa še nabral koš krompirja in ji ga nesel v drvarnico. Možakar, ki je upravljal vaško električno mlatilnico, je od vsake mlačve vzel merico ali dve žita za njene kokoške. Kakšen dinar si je zaslužila tudi s šivanjem in štrikanjem. Ob večerih so k njej radi zahajali fantje, da so vrgli kakšne karte. Za nas otroke ni bil noben problem, da smo ji hodili z ajmerjem po vodo h koritu, pozimi pa tudi kar k nam, ker smo imeli štirno. Radi smo ji prinesli kakšen šopek gozdnih jagod ali maline.

  • Prva s črnim predpasnikom je Ivana Švigelj – Kešlanova Ivana,
  • v temni obleki Frančiška Švigelj – Švigljeva mama,
  • na dolgem stolu sedi z gradašami v rokah Ana Turšič – Kocjanova Ana,
  • na stolčku zraven sedi Jožica Hren – Kovačeva Joža, ki cufa volno.
Darinka Petrič, hči lastnice fotografije, je po mamini pripovedi zapisala udeleženke, le pri zadnji sta se zmotili. Na sliki je Jožica Hren – Kovačeva in ne Mima Furlan – Kavčeva.
 

Slovarček:

  • štala: hlev
  • žajfa, žajfenca: milo, milnica
  • deportirati: izgnati
  • nacufati: nakosmiti; trgati v kosme, cefrati, rahljati (po Fran.si)
  • gradaše, motovilo: orodja, ki se uporabljajo pri obdelavi volne
  • štanšca: igla za pletenje
  • za Božji lon: zastonj, za plačilo na onem svetu
  • ajmer: vedro
  • štirna: vodnjak
  • Zalake, Cerkvena ograda, Pretržje: ledinska imena 

Viri:

  • Marija Hren, Bezuljak, ustno 2020
  • Jože Hren, Ljubljana, ustno, januar 2021
  • Slavko Hren, Domžale, ustno, januar 2021

Kraj: Bezuljak
Datum: poleti 1949
Avtor: neznan
Zbirka: Darinka Petrič
Skenirano: 31. 8. 2018
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: