Stari trg 1963/64 – 3. razred z Marijo Benčina

To je eden izmed zadnjih razredov na razredni stopnji, ki jih je učila učiteljica Marija Benčina. Leta 1964 je pouk od prvega do petega razreda še potekal v nekdanji ljudski šoli, kjer je danes Občina Loška dolina. Slika je nastala na šolskem vrtu.

Marija, njeni bližnji in prijatelji so jo klicali Mimi, je bila sestra zdravnice Pavle Jerina – Lah, po kateri je nosila ime slovenska vojna partizanska bolnica Pavla, ki je med 2. svetovno vojno delovala na več lokacijah v Trnovskem gozdu. Pavla je bila njena upraviteljica do konca vojne.

Marija Jerina por. Benčina je bila doma iz Logatca. Na videz sem jo spoznala, ko sem bila v internatu v Starem trgu, nikoli pa nisem imela priložnosti z njo govoriti, čeprav je bila mama moje sošolke Jane. Spominjam se je kot stroge sivolase gospe, ki je ljubila oblačila modre barve. Vedno je bilo nekaj v modrem: jopica ali krilo, bluza …

Leta 1933 je končala učiteljišče v Ljubljani, 1938. pa je prišla učit v Stari trg. Tu je ostala eno leto, nato pa je nekaj časa učila v Semiču v Beli krajini. Vrnila se je leta 1940. Z domačinom Milošem Benčinom se je poročila in rodila sta se jima sin Janez in hčerka Jana. Ko je šel upravitelj Ivan Mercina v pokoj, je bila nekaj časa upraviteljica osnovne šole. Na nižji gimnaziji je učila biologijo in kemijo, nato pa v prvem razredu naučila pisati, brati in računati kar dvajset generacij. Pred upokojitvijo je učila tudi v tretjem razredu in na predmetni stopnji nekaj let zopet biologijo in kemijo. Upokojila se je okrog leta 1966.

Njeni učenci pravijo, da je bila stroga in pravična pri ocenjevanju. Imela je lep glas in so radi prisluhnili njenemu petju, ko jim je pri glasbi predstavila novo pesem. Učili so se ljudske in partizanske pesmi. Na katedru je imela šibo, in če ni bilo miru, je z njo močno udarila po njem. Nikoli pa otrok ni kaznovala fizično.

Njena učenka in kasneje učiteljica na naši šoli, Bernarda Kraševec por. Knavs, je v spominih nanjo napisala naslednje.

Spominjam se, da je bila Benčinova stroga. Navadno je že s pogledom “ukrotila” nagajivega učenca. Ne spomnim se, da bi kdaj fizično kaznovala učence. Znala je dobro razložiti učno snov. Ko sem bila zaradi bolezni dalj časa odsotna od pouka, se je večkrat, tudi preko svojega moža, ki je bil sodelavec moje mami, pozanimala o mojem zdravju, kajti takrat ni bilo v šoli govorilnih ur (bili so le roditeljski sestanki). V času bolezni so me sošolke redno obiskovale, Benčinova pa je k meni poslala sošolca Toneta, ki je imel doma veliko zanimivih knjig, ki mi jih je posodil in jaz sem jih z veseljem prebrala.

Ko smo z učenci raziskovali partizansko šolstvo, so nam nekateri njeni nekdanji učenci zaupali, kako so leta 1944, ko so domobranci vdrli v šolo in odpeljali Benčinovo in Prešernovo, da bi ju ustrelili, prosili domobrance, naj ju spustijo. Ko so ju vklenjeni gnali čez Sveto Ano, sta učiteljici prosili Kontelovo mamo za robca, kajti njuna robca sta bila mokra od solz. Prav gotovo sta slutili, da ju nameravajo ustreliti. Vse te težke preizkušnje so verjetno vplivale na to, da je bila bolj resna. Le redkokdaj sem jo videla nasmejano.

• Zadnja vrsta: Ivanka Kočevar, Joža Cindrič, Bernarda Kraševec, Vladimira Telič, Stane Zigmund in Franci Zgonec.
• Srednja vrsta: Darinka Poje, Nives Kraševec, Lojzka Mulec, Ivanka Mulec in Marija Mulec.
• Sedijo: Franc Troha, Anton Janež, Anton Kočevar in razredničarka Marija Benčina.

• Zadnja vrsta: Stojan Grlj, Anton Jozelj, Miran Mestnik, Stanko Baranja in Milan Intihar.
• Srednja vrsta: Darinka Truden, Branka Gabrenja, Boža Troha in Ljubica Solomun.
• Sedijo: Tone Svet, Franc Koren in Jože Komidar.

Slovarček:

• kateder: pisalna miza za učitelja

Viri:

• Ivanka Rovan
• Bernarda Kraševec
• Janez Benčina
• Marija in Janez Kocjančič

Kraj: Stari trg
Datum: 1964
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Ivanka Rovan
Skenirano: 24. 1. 2022
Oblika: fotografija