Skip to content

1942 Ljubljana – Krajevna imena

7. 04. 2022

Pred neko ljubljansko trafiko stojijo kažipoti za Novo mesto (pozabili poitalijančiti ali pa niso še), Cocevie (Kočevje), Codelievo (Kodeljevo) in Moste. Da sta bila med poglavitnimi cilji italijanskega okupatorja v Ljubljanski pokrajini italijanizacija in fašizacija Slovencev, ni nobenega dvoma. V nasprotju z Nemci v severni Sloveniji so nameravali Italijani narediti po daljši in manj kruti poti. V ta namen so uvedli dvojezičnost v javni upravi in javnem življenju. Pospešeno so uvajali učenje italijanščine v šolah in prav tako rimski pozdrav. Ciljna publika je bila mladina.

Kljub začetnemu delnemu sodelovanju slovenskih izobražencev je kmalu prišlo, zaradi vojnih razmer in partizanske aktivnosti, do ohladitve odnosov. Italijanski okupator se je vedno bolj zgledoval po drastičnih metodah Nemcev in načrtno uvajal nasilje (internacije, požigi, streljanje talcev), ki pa je le še bolj aktiviralo delovanje slovenskega uporniškega gibanja (Ferenc, 1994; Ferenc, 1999; Ferenc, 2000; Ferenc, 2004; Ferenc, 2004a). Slovenci so se zoper italijanizacijo borili vsak po svojih močeh. Prepričana sem, da so popravljena krajevna imena delo takratna ljubljanske mladine. Vc (Vič) je postal »cviček«, za Vrhniko (Verconico) niso našli ustreznega popravka. To me spominja na zgodbo iz nekega obmejnega kraja. Italijani so izselili Slovence, naselili pa zagrizene kalabreže. Trgovino nekega Slovenca je dobil italijanski fašist s priimkom Milletazzi. Neke noči so vaški fantje s črno barvo »t« popravili v »c« in priimek spremenili v »Millecazzi« – tisoč lulčkov (ker vulgarnih besed ne smemo uporabljati, si lahko zamislite, katera je bila).

Če zavijete na levo, pridete do obvoznice. Šiška (Sisca) pa je postala »vsi scat«. Dvomim, da so Italijani razumeli popravke, verjetno jim je pa vseeno šlo malo na živce. Na vlakih Jugoslovanskih železnic je bila na okenskem okvirju pritrjena ploščica z napisom »nagniti se ven je nevarno« v štirih jezikih: slovensko, srbohrvaško, nemško in italijansko. Izvirni um je napis predelal v »nag iti ven je nemarno«. Nekaterim pa res vse prav pride.

Slike so iz knjige Zbornik fotografij iz NOB slovenskega naroda 1941 -1945, II. – 1. knjiga; Izdal in založil Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani, odgovorni Milan Bevc; Tisk in vezava tiskarne ČZP »Ljudska pravica«, Ljubljana, 1959. Avtorja fotografij sta dr. J. Prešeren in M. Pavlin.

Viri:

Kraj: Ljubljana
Datum: 1942
Avtor: dr. J. Prešeren in M. Pavlin
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 4. 3. 2022
Oblika: publikacija

3 komentarji leave one →
  1. 7. 04. 2022 12:27

    Če se prav spomnim so nekatere od teh fotografij s krajevnimi napisi tudi v knjigi Mileta Pavlina o Ljubljani med vojno. Naslova se pa zdaj ne spomnim, čeprav je knjiga zelo dobra, pošteno napisana, predvsem pa je v njej veliko slik, tudi z dogodkov, ki smo jih omenili na Starih slikah ( koncert dveh italijanskih vojaških godb v Ljubljani, na primer, o katerih je govoril prof. Anton Avsec, takrat Oščev Tonček).

    Všeč mi je

  2. Jani Alič permalink
    14. 04. 2022 10:19

    Pozdravljeni! Ali bi lahko uporabil članek 1942 Ljubljana – Krajevna imena, za objavo v Svobodni besedi. Seveda z objavo avtorja in če je še kaj potrebno. Hvala in lep pozdrav, Jani Alič, odgovorni urednik

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: