1900 Stari trg – Konsumno društvo

Na razglednici Josipa Šege je dom Konsumnega društva Stari trg. Ustanovljeno je bilo 16. septembra 1895. Zadruga z omejeno odgovornostjo je bila vpisana v zadružni register pod številko 63 10. oktobra 1895. Njen namen je bil preskrba gospodinjstev svojih članov s kvalitetnim blagom po nizkih cenah kot npr.: živila, obleka, orodje, semena itd. Predstojništvo je sestavljalo devet zadružnikov, ki so jih volili na tri leta. Prvi izbranci so bili: Peter Hauptman, kaplan v Starem trgu – načelnik, odborniki pa Janez Štefančič, posestnik in kolar iz Pudoba, Janez Lavrič, posestnik iz Kozarišč 47, Jernej Strle, posestnik iz Viševka 38, Jurij Škrabec, posestnik iz Šmarate 1, Janez Komidar, posestnik iz Nadleska 22, Janez Strle, posestnik iz Dan 16, Matija Bavec, posestnik iz Vrhnike 45 in Jernej Trude, posestnik iz Podcerkve 15.

Razglase so objavljali v Laibacher Zeitung, Slovencu in Domoljubu. Članarina je bila dve kroni, delež pa 40. Število članov je hitro raslo. Leta 1897 jih je bilo 311, nato se je vsako leto povečalo še za skoraj sto članov. Rast članstva se je ponovno dvignila po drugi svetovni vojni. Leta 1923 se je društvo preimenovalo v Kmetijsko zadrugo v Starem trgu pri Ložu. V tridesetih letih je zadruge zajela kriza. Članstvo se je zmanjšalo za polovico. Delovala je tudi med vojno in še leta 1942 in 1943 je imela svoje skupščine. Po vojni je prišlo do reorganizacije z ustanovitvijo ene nabavne in prodajne zadruge za celotno področje tedanje občine Cerknica. Kmetijska zadruga Stari trg se je spojila z Nabavno in prodajno zadrugo Rakek.

Liberalci so nasprotovali ustanavljanju društev. Pa ne le oni, temveč tudi gospodarske organizacije katoliške stranke. Očitali so jim kvarni vpliv in slabo poslovanje, da živijo s pomočjo kreditov, so podvrženi korupciji, dobiček pa porabijo za agitiranje, kar je v nasprotju s trditvijo, da živijo od kreditov.  Najbolj znana literarna upodobitev liberalnih kritik konsumnih društev je delo Ivana Tavčarja »Izgubljeni Bog: Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata.« Povest je izšla kot podlistek Slovenskega naroda, nato pa je bila pri Narodni tiskarni izdana tudi kot samostojna knjižica, ki so jo trikrat ponatisnili. Ne le Tavčar, tudi drugi pisatelji so pisali o konsumnih društvih, a ne pohvalno. V konsumnih društvih in drugih denarnih in gospodarskih zavodih KNS so videli predvsem konkurenco liberalnim trgovcem in obrtnikom. V časopisih so jih prikazovali kot gospodarsko neučinkovite, poslovno neuspešne in predvsem škodljive kmetom. Njihov namen naj bi bil, da še dodatno izsesajo kmeta in omogočijo gospodarstvo klerikalizma.

V Rodoljubu, glasilu Slovenskega društva v Ljubljani, ki je izhajalo dvakrat mesečno, so objavili govor poslanca dr. Ivana Tavčarja, ki ga je o konsumnih društvih imel v Deželnem zboru kranjskem. Iz govora veje gnev in zgražanje nad društvi. Ker je cel govor predolg, objavljam le del:

»A li vse to omenjam le mimogrede, ker imajo naša konsumna društva še drugo slabo moralično stran, in to hujše od prej navedene! Tukaj hočem se ozirati pred vsem na tako imenovano »musteranstalt«, na konsumno društvo v Starem trgu pri Ložu, ki služi za nekak vzor vsem drugim konsumnim društvom na Kranjskem! Kar tukaj trdim, je vse resnično, ker je vse posneto iz zapriseženih izpovedb prič, ki so se izpovedale pred sodiščem. Po teh izpovedbah soditi, mora biti to vzorno konsumno društvo prava beznica. V njem popivajo moški in ženske do pozne noči, in obilo je faranov, ki se vsako nedeljo do dobrega nalezejo »kaplanovega« vina. Pilo se jo tukaj od pričetka. To se pravi, takoj, ko se je konsumno društvo ustanovilo, prihajali so pivci v trumah. Al i duhovniku, ki vodi to vzorno društvo, šla je kupčija še prepočasi, in zategadelj delal je z vso silo na to, da se je v konsumnem društvu napravilo za gospodarsko organizacijo prepotrebno kegljišče, in da si jo pridobilo pravico, tik tirolskega petijota točiti še žganje, kar je z ozira na katoliško gospodarsko organizacijo brezdvojbeno prav koristno. In tako se časih priliči, da dobiš na konsumnega društva kegljišču pijano družbo hlapcev in delavcev, ki v pijanosti kegljajo za zadnje groše svojega pičlega zaslužka. Z njimi pa keglja in igra tudi njihov dušni pastir, o kojem pa ne trdim, da je pri tem pijan!«

Resnica? Ali pa je bila vse skupaj le navadna slovenska fovšija?

Komaj leto dni po ustanovitvi je društvo začelo priprave na gradnjo svojega doma. Žal mi ni uspelo najti podatka, kdaj je bil zgrajen. Pred njim so se slikali obiskovalci, ki so v času obiska fotografa ravno prišli po nakupih.

Pepca Škrbec, članica ali pa morda delavka Konsumnega društva v Starem trgu (poštni žig Altenmarkt) je pisala Mariji Koren, ki pa je bila zaposlena v Katoliškem konsumnem društvu na Viču.

Slovarček:

• KNS: Katoliška narodna stranka

Viri:

• Neja Blaj Hribar. Socialni program KNS/SLS skozi prizmo Slovenskega naroda (1890–1914). Prispevki za novejšo zgodovino (2017), letnik 57, številka 1, strani 112 do 124.
• Rodoljub: glasilo Slovenskega društva v Ljubljani (06.05.1899), letnik 9, številka 9. URN:NBN:SI:DOC-02C0DV4B from http://www.dlib.si
• Slovenec: političen list za slovenski narod (13.11.1895), letnik 23, številka 261. URN:NBN:SI:DOC-HNUAHVPI from http://www.dlib.si
• Notranjski listi (1986), številka 3. URN:NBN:SI:DOC-KSZP5CC0 from http://www.dlib.si

Kraj: Stari trg
Datum: 1900 (?)
Avtor: Josip Šega
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 12. 11. 2012
Oblika: razglednica