1967 Beograd – Ko bom mrtev in bel
Na sliki so statisti v filmu Ko bom mrtev in bel. Slika je nastala na snemanju scene, ko pred zbranimi vojaki poje Džimi Barka. Eden med statisti je Franc Mihelčič. Film so snemali v Beogradu, morda še v katerem drugem kraju – ni mi uspelo ugotoviti. Kader, iz katerega je fotografija, lahko pogledate na tej povezavi.
Film Ko bom mrtev in bel (srbsko Kad budem mrtav i beo) spada med tako imenovane noir filme (angleško: dark film, srbsko: crni talas, slovensko: črni val). Črni val v Jugoslaviji je nastal kot reakcija na partizanske filme. Posnet je bil leta 1967. Režiral je Živojin Pavlović, v glavnih vlogah so zaigrali: Dragan Nikolić, Ružica Sokić, Dara Čalenić, Neda Spasojević, Slobodan Aligrudić, Severin Bijelić, Nikola Milić, Zorica Šumadinac. Je socialna drama in spremlja tragikomično usodo sezonskega delavca Janka Bugarskega alias Džimija Barke. Ta ima dvomljive moralne kvalitete in negotovo prihodnost. Mama je bila perica in prerevna, da bi mu pomagala, v tovarnah pa zanj ni bilo dela. Z dekletom Lilico se odpravita v svet z upanjem na boljši jutri. Med begom pred delavci neke tovarne, ki sta jih okradla, se razideta. Džimi kmalu spozna barsko pevko Dušico, postane njen ljubimec in prične sanjati o pevski karieri. Ona ga uči peti. Ni preveč uspešen in zato nastopa le po vaških sejmih in kasarnah. V nekem mestu sreča mlado zobotehnico Bojano in z njo odide v Beograd. Tam se udeleži tekmovanja mladih talentov. V času, ko je bila beat glasba v vzponu, on zapoje »narodnjaka« in publika ga izžvižga. Džimi pobegne in ponovno sreča Lilico, ki se preživlja s tatvinami in goljufijami – hlini nosečnost in izsiljuje. Skupaj gresta do upravnika bivšega gradbišča Milutnina in mu »povesta«, da Lilica nosi njegovega otroka z namenom izsiljevanja denarne odškodnine. Ta kasneje odkrije, da sta ga prevarala in skuša posiliti Lilico. Džimi mu to prepreči, ga zasmehuje pred njegovimi delavci in ga skuša ubiti. Ponižani in razdraženi Milutin vzame svojo puško in Džimija ustreli.
Film je prejel več nagrad: Zlata arena na festivalu v Puli leta 1968, istega leta prva nagrada za najboljši film na festivalu v Karlovih Varih, prva nagrada na Panorami evropskega filma v Atenah ob stoletnici kinematografije leta 1995. Sodi v kategorijo najboljših dosežkov jugoslovanske (in srbske) kinematografije vseh časov. Poleg filma Dušana Makavejeva W. R. – Misterij organizma (1971) je to največja uspešnica črnega vala. Jugoslovanska kinematografija ga je razglasila za drugi najboljši domači film v zgodovini, takoj za filmom Ko to tamo peva (Kdo tam poje). »Vozi, Miško!«
Slovarček:
- črni val: slog filmskega ustvarjanja, za katerega so značilni elementi kot so cinični junaki, ostri svetlobni učinki, pogosta uporaba prebliskov, zapleteni zapleti in osnovna eksistencialistična filozofija. Žanr je prevladoval predvsem v ameriških kriminalnih dramah po drugi svetovni vojni.
Viri:
Kraj: Beograd
Datum: 1967
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Mihelčič
Skenirano: 12. 4. 2018
Oblika: fotografija
Stare slike 