1920, neznano kje – Jaša Kraševec

Fotografija je iz albuma dr. Viktorja Kraševca ml. iz Vrhnike, na njej pa, po vsem sodeč, njegov stric.

Na osnovi knjige Francija Strleta Partizanski volk samotar, ki govori o življenju Viktorja Kraševca starejšega, partizana in organizatorja odpora, in napisa “Jaša” na zadnji strani te slike, domnevam, da je na njej Viktorjev starejši brat Jakob ali Jaša kot so ga klicali.

Na sliki je kot odraščajoč fant, ki daje vtis, da je dijak, morda gimnazijec. Elegantno oblečen je v srajco s trdim ovratnikom in metuljčkom, kombinacijo hlač in suknjiča, na gostih laseh pa ima kapo s ščitkom in zavihanimi naušniki. Kdaj točno je slikan in kdo je avtor slike ni znano, prav tako ne, kdaj je bil Jaša rojen, vsekakor pred letom 1905, ko se je rodil mlajši Viktor.

Omenjena knjiga med drugim pripoveduje o življenju Viktorja Kraševca st. pred drugo svetovno vojno na žagi Nikole Bolfa v Mrkoplju, kamor sta prišla tudi njegova brata Jaša in Rafael. Tam je Jaša s slike postal upravnik žage, (enako dolžnost je nekaj časa opravljal tudi na Milanovem vrhu) Viktor je bil strojnik, Rafael pa si je uredil trgovinico. Pozneje so bili trije bratje Kraševec pomembni nosilci odpora proti okupatorjem na področju Mrkoplja in širše.

Jaša je imel ženo Andjo, sina Borisa in hčer Nevenko. Vsi trije so bili leta 1941 v Zagrebu, kjer sta sin in hči hodila v gimnazijo. Nevenka je že sodelovala v odporu in so jo ustaši zaprli, Andja in Boris pa sta se umaknila v Mrkopalj.

Ko Franci Strle opisuje lovske in ostrostrelske spretnosti Viktorja Kraševca st., ki je vse od začetka okupacije pogosto samoiniciativno izvajal diverzije na komunikacijah ter z vsemi močmi spodbujal in podpiral partizanski odpor, v knjigi  o njem pravi brat Jaša: “Ne hvalim ga kot brata, toda Viktor je bil posebno pogumen človek. On ni nikoli zgrešil, če si je zadal, da bo kaj zadel …” V Viktorjevi zanesljivi in natančni obveščevalni mreži pa je imel  Jaša posebno pomembno mesto.

V Samarskih stjenah v Gorskem Kotarju obstaja skalni previs, kamor se še danes zatekajo hrvaški planinci. Pod njim sta poleti leta 1942 nekaj časa taborila brata Jaša in Rafael Kraševec s svojima družinama. Rafael se je le malo pozneje hudo ponesrečil, ko je padel v prepadno skalovje in zaradi poškodb v nekaj dneh umrl. Jaša je bil tisti, ki ga je reševal in preskrbel zdravnika, a zaman.

Tudi zgodovinar in pisatelj Slavko Malnar se spominja Jaše: Jakob je bil poročen z Angelo Lipovac iz Ravnic, ki je bila moja soseda. Imela sta sina Borisa in hčer Nevenko. Oba sta pokojna.

Od treh Kraševčevih bratov je samo Jaša preživel II. svetovno vojno, medtem ko Viktor in Rafael nista dočakala osvoboditve. Jaša je po vojni živel v Zagrebu.

Njegova veliko mlajša nečakinja se ga spominja kot zelo dobrosrčnega človeka: “Vedno nam je pomagal po vojni, ko pa je prišel domov na obisk, je vsakokrat nekoga poslal v trgovino v Stari trg po bombone, ki jih je potem delil otrokom po vasi.”

Viri:

• Franci Strle: Partizanski volk samotar, Partizanska knjiga Lj., 1975
• Slavko Malnar, Ravnice, november 2023, pisno
• Jelka Kastelic, Vrhnika. december, 2023, ustno

Kraj: ni znan
Datum: domnevno okoli leta 1920
Avtor: ni znan
Zbirka: Borut Kraševec
Skenirano: 10. 10. 2023
Oblika: fotografija