1932 Javorniki – Na rapalski meji, Lačnik kamen 56

Slika je iz arhiva Ande Tomec iz Starega trga.

Leta 1921 je kralj Aleksander širokogrudno sprejel in nudil zavetje in številne ugodnosti vranglovcem. Prebegnili so iz Rusije, ker so bili zagrizeni nasprotniki komunistov. Poslali so jih tudi na rapalske meje. Imeli so veliko v Rusiji naropanega denarja in dragocenosti, ki so jih prinesli s seboj. Za mejo se jim je malo fučkalo, bi se reklo po domače. Graničarji in financarji so bolj ali manj vestno izpolnjevali svoje obveznosti. Z zaplenjeno robo in kaznimi so polnili državni proračun in tako skrbeli (tudi) za svojo plačo. Ko so finančno kontrolo nadomestili z vranglovci, se je tihotapstvo razmahnilo v največjem obsegu. Ljudje so z grozo opazovali kaj bo, ker so iz naših krajev izginjali najlepši voli in konji. Ti so bili tedaj pomembno delovno sredstvo. Razumljivo je, da je naše kmete skrbelo. Vranglovci so počenjali same lumparije. Terorizirali so naše ljudi, kradli in celo posiljevali. Za svoja hudodelstva niso bili kaznovali in nikomur niso bili odgovorni. Imeli so poseben status, kot npr. opričniki Ivana Groznega ali Hitlerjev SS.

Kot je razvidno iz časnikov tistega časa, so bili tudi na Rakeku. Časopis Jugoslavija iz leta 1937 piše o žalostnem dogodku prav tu. Mati s tremi majhnimi otroki se je v začetku julija pripeljala z vlakom na Rakek. Vračala se je v staro domovino SHS iz Italije. Medtem ko je čakala carinskega uradnika, so postali otroci žejni. Nekdo izmed sopotnikov je prosil pred vlakom stoječe vranglovce, naj jo pustijo po vodo. Vseh pet vojakov je potnika nahrulilo, da to ni dovoljeno. Ko je prosil vojake, naj jo prinese eden izmed njih, so se mu začeli posmehovati in smejati. Tudi postajenačelniku tega niso dovolili. Pijačo je priskrbel šele sprevodnik omenjenega vlaka.

Vranglovci so bili pripadniki protirevolucionarnih sil generala Wrangla med rusko državljansko vojno in po oktobrski revoluciji. General Wrangl je z nekaj tisoč vojaki in nekaj sto civilisti prišel v Kraljevino SHS iz Turčije junija 1921. Oblast je njegove kozake uporabila za obmejne čete. Po številnih incidentih so se vse slovenske stranke strinjale, da je treba vranglovce razorožiti in izgnati s slovenskega ozemlja in Kraljevine. Maral jih ni nihče razen kralja, ki je verjetno imel od te klike kašno korist. Nič na tem svetu ni zastonj. Slovenska ljudska stranka jih je imenovala zveri v človeški podobi, komunisti so jih imeli za caristične batinaše, socialisti za lopove, Narodna socialistična stranka pa za sodrgo in zalego. Bili so država v državi, saj so imeli lastno vojaško poveljstvo. Narodna skupščina je leta 1922 sprejela sklep o odpoklicu vranglovcev iz jugoslovanskih obmejnih enot. Novembra istega leta so začeli preoblikovanje obmejne finančne straže. V njej je ostalo tisoč sedemsto Rusov.

Lesena kočura stoji prav na meji. V primerjavi z italijanskimi so bile jugoslovanske obmejne postojanke skromne, večinoma zgrajene iz lesa. Rekli so jim kar barake in niso več ohranjene. Na meji so bili na naši strani cariniki, kasneje še finančna kontrola (po domače financarji) in Vojska Kraljevine Jugoslavije, ki so ji po domače rekli graničarji. Na drugi strani pa en kup zajedalcev pri državnih jaslih: pripadniki finančne straže, kraljevi orožniki, v manjši meri predstavniki javne varnosti, mejna milica, po letu 1922 prostovoljna milica, ki jo je uvedla fašistična stranka in po letu 1934 še posebne vojaške enote – mejna straža. Jugoslovanski financarji so bili nastanjeni po obmejnih krajih in niso imeli svojih objektov.

Slika je nastala na Lačniku ob obmejnem kamnu 56. Meja je bila razdeljena na tri sekcije: sever, srednji del in jug. Obe delegaciji sta se odločili za uporabo betonskih mejnikov. Bile so jih štri vrste: glavni, mejniki druge vrste, posebni in tromejni mejnik. Slednji stoji na vrhu gore Peč. Označuje mejni stik med Avstrijo, Italijo in Kraljevino SHS. Vsak mejnik je bil označen z zaporedno številko sektorja ter svojo zaporedno številko znotraj sektorja. Na daljših straneh ima vrezane označbe, obrnjene proti državama. I za Italijo in SHS za Kraljevino SHS. Po preimenovanju v Kraljevino Jugoslavijo, so popravili večino mejnikov in vrezali črko J. Spodaj je vrezana letnica 1920. Na vrhu spomenika tri črte  označujejo magnetni sever in smer od prejšnjega in do naslednjega mejnika.

Lačnik – vrh nesrečnega imena. Ne morem pomagati, če na spletu najdem le kriminal. Očitno mi je tako usojeno. Na vrhu hriba je stala graničarska stražarnica. Med graničarji je služil tudi Vasiljko Novaković iz Leskovca v Srbiji. Bil je poročen in oče enega otroka. Bil je dober človek in tovariši so ga imeli radi. Na vrhu Stanovnik, približno šest kilometrov od vasi Otok, je služil kadrovski rok Janko Cernik iz Varaždina. Ta pa je bil jezen na Vasiljka že od leta 1930, ko sta v Srbiji delala skupaj v nekem rudniku. Že takrat je Cernik prisegel, da bo Vasiljka ubil. Šestindvajsetega novembra 1932 je prišel Cernik na službeni obhod na Lačnik. Vedel je, da je tam njegov smrtni sovražnik in odločil se je, da ga bo umoril. Tudi Novaković se je odpravljal na ogled meje. Dobrih deset korakov od stražarnice ga je Cernik oprazil, nameril in ustrelil. Krogla je Vasiljka zadela v pljučno žilo odvodnico, šla pod srcem in izstopila na hrbtu. Ostali graničarji so tako, ko so zaslišali strel, pritekli in videli priljubljenega tovariša mrtvega. Iz rane je še bruhala kri. Strelca so razorožili in zaprli v stražarnico. Tja so prenesli tudi mrtvega graničarja. Obvestili so orožništvo v Grahovem in podporočnika iz Podgore pri Ložu. Po ogledu trupla so z brzojavko obvestili starše. Naslednji dan, v nedeljo, so pokojnega prenesli v mrtvašnico na Škriljah. Tu je bila opravljena obdukcija. V ponedeljek dopoldan so ga pokopali na Škriljah. Morilca so odpeljali v Zagreb. Podatki o njegovi usodi niso znani.

Slovarček:

• batinaši: tisti, ki nedemokratično in represivno izvršuje oblast ali jo tako uporablja; tisti, ki tepe s kijem.
• opričniki: zloglasna organizacija prve politične policije v Rusiji z neomejenimi pooblastili, nikomur niso odgovarjali razen carju samemu. Opričina je bila državna politika, ki jo je izvajal Ivan IV. Grozni. Masovno so zatirali ruske aristokrate, kar je vključevalo javne usmrtitve in zaseg njihove zemlje in premoženja.
• SS: paravojaška organizacija Hitlerjeve stranke. Mednarodno sodišče je organizacijo SS po vojni uvrstilo med zločinske organizacije.

Viri:

• Jugoslavija (13.07.1922), letnik 5, številka 158. URN:NBN:SI:DOC-MDEK04TK from http://www.dlib.si
• https://siol.net/novice/slovenija/kako-so-ruski-vojaki-ustrahovali-slovence-579672
• https://www.rapalskameja.si/dolocanje-meje-na-terenu/
• Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (27.11.1932), letnik 13, številka 277. URN:NBN:SI:DOC-S1I51QMT from http://www.dlib.si

Dopolnjeno 18. 5. 2025——————————————————-

Zgodovinsko društvo Rapalska meja nas je obvestilo, da smo napačno določili lokacijo fotografije (mejnega kamna). Pravilna lokacija je maloobmejni prehod pri Leskovi dolini. Bralcem se za napako opravičujemo. Zahvaljujemo se Zgodovinskemu društvu Rapalska meja, ki nas je na napako opozorilo in poslalo prave podatke po elektronski pošti in še s komentarjem k temu prispevku.

Lokacija, ki je prikazana na fotografiji pa danes izgleda takole:

Kraj: Javorniki, vrh Lačnik Maloobmejni prehod pred Leskovo dolino
Datum: 1932
Avtor: Anton Tomec
Zbirka: Anda Tomec, Michelle de Bartolomeo
Skenirano: 18. 1. 2020, neznano
Oblika: fotografija, datoteka