1938 Rakek – Ivan Turšič, dokumenti

Devetnajstega oktobra 1938 je Ivan v tedanji Kraljevini Jugoslaviji od občinske uprave na Rakeku prejel Domovinski list.

V Kraljevini Jugoslaviji in še pred njo je služil kot uradno dokazilo o domovinski pravici. To je bil pogoj za pridobitev državljanstva in uveljavljanje številnih državljanskih pravic. Z njim so ljudje dokazovali pripadnost določeni občini. Služil je kot osnovni identifikacijski dokument, ki je bil potreben za zaposlitev. Za izseljence je bil pomemben dokument, ker so diplomatska predstavništva na njegovi podlagi zagotavljala pravno zaščito v tujini. Brez njega občan ni mogel urejati uradnih zadev, pridobiti delovne ali poselske knjižice oziroma drugih državnih listin.

Ta sistem se je v Kraljevini Jugoslavijo ohranil iz Avstro-Ogrske in ostal v veljavi do konca druge svetovne vojne. Takrat so ga nadomestila potrdila o državljanstvu.

Način in pogoji za njegovo pridobitev so bili: otrok jo je pridobil po očetu, nezakonski otroci po materi. Po poroki z jugoslovanskim državljanom je ženska pridobila domovinsko pravico v občini moževega bivališča. Posameznik je zanj lahko zaprosil po večletnem neprekinjenem bivanju v določeni občini (najmanj 10 let), če je dokazal, da je sposoben preživljati sebe in svojo družino in je bil neoporečnega vedenja.

Rojstni list Ivana Turšiča je dvojezičen: slovenski in latinski. Rodil se je 22. septembra 1922, krščen je bil prvega oktobra istega leta. Starša sta bila Janez in Marija, roj. Modic, botra pa Anton Modic in Ivana Sluga. Krstil ga je kaplan Karol Zajc, župnijski upravitelj je bil Franc Kirar.

Ivanov krstitelj Karol Zajc se je rodil 10. junija. 1887 v Sodražici. Po posvetitvi ga je škof Anton Bonaventura Jeglič nastavil v Slavini pri Postojni. Nato je bil za ekspozita v Št. Petru (Pivka) in kasneje v Štivanu. Kot zavednega narodnjaka so ga fašisti na Primorskem preganjali. Njihovemu nasilju se je umaknil in služboval kot kaplan v Cerknici. Sledila je služba v Rakitni in kasneje Ljubljana-Rudnik. Po osvoboditvi se je z bratovo družino umaknil na Koroško. Selitev v Argentino so mu zaradi starosti najprej prepovedali, leta 1949 pa je dobil dovoljenje za pot. Bil je kaplan v škofiji La Plata, nato je odšel v Buenos Aires v zavetišče za duhovnike. Tam je umrl 22. novembra 1955.

Franc Kirar se je rodil 13. oktobra 1895 v Šmarjeti pri Novem mestu. Družina se je kmalu preselila v Škocjan. Pet let je bil kaplan pri Sv. Križu ob Krki, nato sedem let v Cerknici, dve leti v Šentvidu pri Stični in nato od leta 1938 župnik v Podgradu pod Gorjanci. Tu je 11. avgusta 1973 umrl. Ob sodelovanju osemintridesetih župnikov ga je pokopal škof Stanislav Lenič.

Slovarček:

• ekspozit: duhovnik, ki službuje na ekspozituri: bil je ekspozit v manjšem kraju

Viri:

• https://sl.wikipedia.org/wiki/Samoupravne_oblasti_v_Kraljevini_Jugoslaviji#:~:text=Samoupravne%20oblasti%20v%20Kraljevini%20Jugoslaviji%20%2D%20Wikipedija%2C%20prosta%20enciklopedija.
• Duhovno življenje (1973), letnik 40, številka 11/12. URN:NBN:SI:DOC-E26LXFDE from http://www.dlib.si
• Svobodna Slovenija (24.11.2005), letnik 64, številka 46. URN:NBN:SI:DOC-9RCDNCRD from http://www.dlib.si
• Omnes unum = Todos uno (1955), letnik 2, številka 4/5. URN:NBN:SI:DOC-WP3QRFVM from http://www.dlib.si

Kraj: Rakek, Cerknica
Datum: 1938, 1933
Avtor: Uprava občine Rakek, Župnijski urad Cerknica
Zbirka: Nataša Černe
Skenirano: 9. 3. 2026
Oblika: 2 dokumenta