1970 Cerknica – Turistična karavana (3)

Start turistične karavane v Cerknici ob 13. juliju, dnevu šoferjev
Vir: Brestov obzornik, IV (31. 7. 1970), št. 34, str. 8

• Od leve: neznan, takratni predsednik Marjan Meden za njim Franc Petan.

Za uvod povzetek članka takratnega tajnika Janeza Meleta v Brestovem Obzorniku.

Praznik šoferjev je mimo

13. julij – praznik šoferjev in avtomehanikov, ki se proslavlja vsako leto na dan, ko je bila ustanovljena prva slovenska partizanska motorizirana enota, je za nami. Združenje šoferjev in avtomehanikov Cerknica je imelo letos namen tradicionalno proslavo, združeno s parado motornih vozil, malo popestriti, zato je organiziralo avto – rally »1. turistično-propagandna karavana – Brest – Kovinoplastika 70«. Kot vsaka nova oblika kakršnekoli organizacije proslav itd. je tudi ta dala UO združenja vrsto nalog, ki so se pojavljale od določitve proge, testiranja iste, določitve propozicij, zbiranja prijav, zbiranja soglasij, finančnih problemov itd. tako, da je končno bil led le prebit in je 11. julija 1970 krenila na pot kolona 22 vozil. Bila je zelo mešana družba – fički, taunusi, škode, spački itd.

Karavano je z zamudo spremljal tudi »fičko« AMZ Slovenije, ki je rade volje nudil pomoč poškodovani škodi pri Domžalah. Dogodilo se je tudi, da NSU ni prispel na cilj, ker je v Ljubljani neka voznica zavijala v levo brez upoštevanja prednosti. Vsi ostali vozniki so se pojavili na cilju v Ložu ob predvidenem času s točno izpolnjenimi kontrolnimi kartoni, nekateri so vozili še spretnostno vožnjo.

Rezultati skupna ocena 1. Modic Andrej (spaček) – Bločice; 2. Kovač Srečo (škoda) -Cerknica; 3. Rovan Franc (VW) – Rakek; 4. Mišič Janez (fičko) – Grahovo; 5. Repež Franc (fičko) – Martinjak itd.

Rezultati vožnje (390 km): 1. Srpan Janez-Stari trg, 2. Mišič Janez-Grahovo, 3. Turk Franc -Martinjak, 4. Mele Jože-Cerknica, 5. mesto so si delili: Prudič Franc – Dolenja vas, Šumrada Vili -Stari trg, Rovan Franc -Rakek itd.

Rezultati ocenjevalne vožnje 1. Zabukovec Zdravko -Cerknica, 2. Modic Andrej – Bločice, 3. Kovač Srečo – Cerknica, 4. Rovan Franc -Rakek in Repež Franc -Martinjak, 6. Mišič Janez-Grahovo

Če je karavana uspela ali ne, naj presodijo udeleženci in ostali. Verno, da je bilo, kot običajno pri vsaki prvi prireditvi, nekaj napak, teža proge in točkovanje posamezne proge, kar pa, upamo, da bo pri naslednjem rallyu vsekakor odpravljeno. Združenje se vsem zahvaljuje za udeležbo, posebno pa še Brestu in Kovinoplastiki za pokroviteljstvo. Naslednji dan 12. julija 1970 je bila svečana proslava s polaganjem vencev pri spomenikih padlih na Ulaki, v Ložu, Grahovem, Rakeku, Podskrajniku in v Cerknici. Dolžnost je tudi, da se zahvalimo godbi na pihala iz Cerknice, ki se je rada odzvala vabilu Združenja za udeležbo na proslavi. J. Mele

Zapisnik komisije z vsemi rezultati udeležencev I. Karavane.

No, vse pa le ni šlo tako lahko. Ob najavi RO ZŠAM Ljubljana je ta zaradi predvidene centralne proslave Dneva šoferjev v Sloveniji 11. in 12. julija 1970 v Mariboru, kjer bo v okviru tega tudi tekmovanje v spretnostni vožnji, so predlagali, da naj se karavana prestavi na 4. julij. No, vrli naši šoferji pa so jim v dopisu odgovorili, da to ne pride v poštev, ker bo tedaj podeljen domicil Notranjskemu odredu. Potrdili pa so delegacijo, ki bo prišla na osrednjo proslavo v Maribor.

Sledila je vloga na Državni sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani za izdajo soglasja v smislu Zakona o prometu na javnih cestah.

Iz odločbe je razvidno:
Združenju šoferjem in avtomehanikov v Cerknici se dovoli prirediti avto rally »TURISTIČNA KARAVANA« na dan 11/7-1970 med 6. in 20. uro na cesti Cerknica – Planina – Logatec – Ljubljana – Kranj – letališče Brnik – Mengeš – Duplica pri Kamniku – Domžale  Trojane – Celje – Laško – Zidani Most – Radeče – Krško – Novo mesto – Straža pri Novem mestu – Žužemberk – Ivančna Gorica – Škofljica – Velike Lašče – Nova vas – Bloška Polica in Lož.

Na zadnji strani prejemniki odločbe.

Sledi članek iz Brestovega obzornika, ki nazorno opisuje takratno dogajanje na trasi karavane, objavljeno 31. 8. 70, številka 35.

>>Turistična karavana 70<< ali kako smo sodelovali v reklamni akciji

Pravijo, da se počasi daleč pride. Stari pregovori, pa tudi tale, držijo. Hitro se seveda prej pride, kar pa ni vedno čisto res. Začelo se je že v Planini, ko smo zavili na glavno cesto. Zagozdili smo se v kolono in v protikolono. Tisoče in tisoče pločevinastih »bogov na štirih kolesih«, v glavnem severnjaki, ki so »počasi hiteli« na morje in z morja. Res, prav nič se jim ni mudilo. Takole 40-50 km na uro so drseli njihovi vozički. No, zdaj pa izračunajmo zamudo do Brnikov. Morali bi imeti povprečje 60-70 km na uro pa je že v Logatcu pet minut zamude. Presneto, saj tale cesta je vendar široka za tri pametne. Že, že, kljub temu so mimovozeči in tisti, ki so ostali zadaj, delali z rokami po čelu posebne znake, nekakšne krogce, ki jih po navadi uporabljamo, kadar hočemo pokazati, da pri nekom s koleščki ni vse v redu. Še najbolj uvideven je bil prometni miličnik, ki se je v vrhniškem klancu umaknil, da so šli avtomobili z napisi in številkami svojo pot skozi ozke špranje v koloni. Od Vrhnike do Ljubljane je šlo kar v redu. Malo v koloni, malo levega in malo desnega prehitevanja in že smo »ujeli« tistih pet minut logaške zamude, pa še novih pet za rezervo. Koliko bliskajočih luči smo videli na tem razmeroma kratkem odseku, ni treba posebej poudarjati. V Ljubljani ni bilo dolgčas. Avtomobili z leve, pa z desne, seveda tudi spredaj in zadaj. Proti Kinu Vič se je kolona pomikala tako počasi, da sem pričel razmišljati, Ali ne bi poleg napisov, ki so na avtomobilih delali reklamo za proizvode Gabra, Kovinoplastike in Bresta, kazalo razobesiti še cenike izdelkov, posredovali pa bi lahko še ostale informacije. Cesta proti Šentvidu je ozka in polna. Če želiš prehitevati, moraš dati motorju toliko plina, da zatuli kot lačen volk. Vrtljaji gredo v tisoče. Pravzaprav se niti ne mudi. Toda bolje je počivati v Kranju, z rezervnimi minutami v žepu. 0, krasno! Medvode in petnajst minut rezerve po lastnih izračunih seveda. V Kranju imajo dober jogurt, tak iz gorenjskega mleka. Še tale tisoč tristo in še tale kombi. Takole! Nenadoma pa pok, pok, brr, pok in se en pok in nikamor več se nam ne mudi. Vsaj videti je tako. Avto stoji lepo v grabnu in senci košate tepke, sopotnica se hladi na obcestnem kamnu, voznik pa pisano ogleduje zamotano črevesje čudo tvora, ki mu pravimo avtomobilski motor. Pa ni bilo nič hudega. Le zaradi velikega števila obratov je razneslo rotorček v razdelilni kapi. Mala bakelitna stvarčica, velika za slabega pol palca, pa vendar … adijo jogurt!

Ravno čez eno uro je prišel rumeni angel varuh z napisom »AMZJ -POMOČ INFORMACIJE«. Za informacije mi ni bilo veliko, pomoč pa je bila več kot dobrodošla. Pet minut za popravilo in že spet smo lovili minute prek Kranja do Brnikov, kjer je bila prva kontrolna postaja. Nič strahu, kontrola je bila še tu, čeprav smo ugotovili 61 minut zamude. Od Brnikov do Domžal in naprej proti Celju ni bilo kolone. Le na kratkem odseku so polagali nov asfalt. Čakali smo na znak, da smemo naprej, minute pa so tekle. Do Laškega, kjer je bila druga kontrola, se potem ni zgodilo nič posebnega. Od Laškega do Žužemberka smo kar padli. Tistih 15 km makadama je res nagnalo amortizerjem strah v kosti, zato pa smo na avtocesti nadoknadili izgubljeno. V Žužemberku na tretji kontroli je bilo že pošteno vroče. Veliki kostanji ob starem gradu so izkazali razgretim motorjem največjo mero gostoljubja – senco. Bližnja gostilna pa je poskrbela za žejne in lačne Notranjce. Ura in pol počitka v hladu in izmenjava vtisov, kjer ni manjkalo humorja, sta vsem vlila nove volje. Pogovarjamo se o tem, kako se ljudje zbirajo, kjer se ustavimo, kako komentirajo našo karavano, kakšne dogodivščine smo imeli do sedaj in o lepoti pokrajine od Novega mesta do Žužemberka. V tem pristopi ves poten voznik z rdečimi očmi in reče: »O kakšni pokrajini govorite? Jaz sem do sedaj videl samo vijugast asfalten trak. Menda bom še ves teden sanjal, da sem v peklu, kjer me napada asfaltna kača.« Peljali smo naprej, rumeni fičko pa ves čas lepo za nami. Tak prijatelj, čeprav je samo rumen in ne zlat, je zlata vreden. Zanj je to samo manjši izlet. Večjega je doživel, ko je spremljal »pločevinaste brate« na rallyju »Sutjeska 70«. Na cesto od Škofljice do Velikih Lašč je sijalo sonce z vso svojo močjo. Razgreti asfalt, kamniti useki in dolgi klanci so hoteli, da bi voda v hladilniku zavrela. Skoraj bi jim uspelo. K sreči sem se spomnil, da mi je nekdo svetoval, naj v takih trenutkih vključim gretje. Temperatura v hladilniku je res padla na 80 sto. c, toda zato tudi v avtu ob odprtih oknih ni bila dosti nižja. Zagotovo lahko trdim, da zeblo ni nikogar. Ko se vrnemo na Notranjsko, ga spet srečamo. Takoj za Velikimi Laščami. Koga vendar? I, makadam. Tista ura zamude zdaj prav pride, ker drugim ne dvigaš prahu in ne drugi tebi. Še Lužarjev klanec in prek Nove vasi, pa bomo doma. Zviti pa smo zviti Notranjci. Da popravimo vtis, smo zadnjih pet kilometrov ceste asfaltirali. Pa spet lahko uporabimo znan pregovor: konec dober -vse dobro. Trenutek! O kakšnemu koncu pa govorimo? Tu je še preizkušnja, ki ji pravimo spretnostna vožnja. Na platoju pred tovarno Kovinoplastika v Ložu smo morali prevoziti okrog 100 metrov poti, toda zavite med stožce, deščice in late, tako da se mora prizadevnemu vozniku na koncu kar malo vrteti v glavi. Tako, počastili smo praznik šoferjev, pregreli smo se dovolj, videli smo tudi dovolj. Drugi so videli nas in reklamo za naša podjetja. Uspeh reklame naj presodijo propagandni strokovnjaki in komercialisti. Udeleženci pa smo že pri Riglerci na Polici, kjer smo se hladili, ugotovili, da je bila organizacija dobra, da je tak rally v malem odlično športno doživetje in da se ga bomo se udeležili. Želimo, da bi se število udeležencev prihodnjič vsaj podvojilo. Z. Zabukovec

Že naslednje leto je RO ZŠAM Ljubljana v sodelovanji z ZŠAM Celje organiziral Avto-rally.

Sličen Avto-rally Cerknica  leta 1977 v počastitev Dneva borca je organiziral AMD Cerknica pod nazivom »Od spomenika do spomenika žrtvam fašizma med NOB«. Krožna vožnja je potekala iz Cerknice skozi Begunje, Cajnarje, Bloke, Loško dolino in nazaj v Cerknico s spretnostno vožnjo v Novi vasi in v Starem trgu. Posebnost te prireditve je bila v tem, da so se morali tekmovalci ustavljati pred spomeniki in spominskimi obeležji in pismeno odgovarjati na vprašanja.

Sicer v različnih arhivih nisem zasledil, da bi bila izvedena slična prireditev pri nas.

Se nadaljuje!

Slovarček:

• ZŠAM: Združenje šoferjev in avtomehanikov
• reli, rally: športno tekmovanje, običajno z avtomobili, ki poteka v različnih krajih, cilj pa je skupen

Viri:

• eNotranjska.si
• Arhiv ZŠAM Cerknica
• Prometni vestnik
• Brestov obzornik
• Stare slike

Kraj: Cerknica – Lož
Datum: 1970
Avtor: neznan
Zbirka: Miroslav Juvančič, eNotranjska.si
Skenirano: 24. 3. 2026
Oblika: 2 dokumenta, datoteka