1960 Lož – Duda in Petričkava Pepca
Petričkava Pepca je imela prijatelje vseh generacij.
Kot majhen mulc sem imel grdo navado, da sem ob šporhetu čakal kdaj bo babica odmaknila rinke in naložila drva. Ko je privzdignila rink sem v ogenj vrgel dudo in ko je rinke dala nazaj sem začel tulit, da mi da drugo. Dud sem imel dovolj, ker jih je iz Amerike vedno poslala prababica v paketu.
Potem je bilo nekega dne očetu tega dovolj in je dudo, preden mi jo je dal v usta, pred mano pritisnil na vročo plato šporheta, da je fajn zasmrdela. Rekel sem, da prismojene dude ne maram. Ampak res je bil baraba, saj je že prej vse dude iz paketa brez moje vrednosti prav tako prismodil.
Potem sem šel k spodnji sosedi Petričkavi Pepci po potuho. To je bila invalidna gospa, ki me je imela zelo rada in vedno mi je kupila malisnice. Takrat še nisem pomislil, da bi kot moja prijateljica lahko sklenila z očetom zaroto proti meni in ko je rekla, da tudi v trgovini prodajajo samo prismojene dude, sem ji verjel in sklenil, da ne bom več dudal.
Za nagrado in ohranitev prijateljstva sem takoj dobil nekaj rdečih in nekaj belih malisnic. Nekaj sem jih dal v levi, nekaj v desni žep in jih potem vsakemu pokazal. Pa ne zaradi malisnic, ampak ker sem bil zelo ponosen, da imam hlače z žepi, kar je po moje pomenilo, da sem že velik fant.
Samo ena prismojena duda in par malisnic me je rešilo moje prve odvisnosti. Zdaj imam cele škatle “malisnic” vseh barv, pa vseeno kar naprej vlečem tisto dudo, ki si jo celo sam prismodim.
Slovarček:
- šporhet: štedilnik
- rink: obroč na plošči kuhalnika, ki se ga je dalo odstraniti, da se je omogočil dostop do kurišča za čiščenje. Ploščo se je odstranilo tudi za posebno kozico, ki se je lahko vrgreznila v odprtino, da je tekočina v njej hitreje zavrela.
- plata: plošča
- malisnica: tudi melisnica, vrsta bombona
Prispevek je napisal: Franc Zabukovec – Bunkar.
Kraj: Lož
Datum fotografije: oktober 1960
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 31. 8. 2022
Oblika: negativ
Stare slike 
Prav prisrčno in nadvse slikovito!
Všeč mi jeLiked by 1 person
Tudi Valerija Gačnik se spominja časov, ko so loški otroci prijateljevali s Pepco, ki je bila resda invalidna, a zelo dobrovoljna oseba. Otroci so pogosto hodili k njej, se igrali tam in tudi kaj malega pomagali kot so jih učile matere. Pepca je imela veliko škatlo razglednic, ki so jih ji poslali Ložanje, ko so šli kam v druge kraje in otroci so si jih z veseljem vedno znova ogledovali. Ko je prišel čas, da gredo domov, so vse skrbno pospravili za sabo, kajti Pepca je bila urejena in snažna ženska.
Ko so najmlajši odšli pa so k njej prihajali tudi starejši fantje in dekleta, da so še oni povasovali pri njej. Tako je šlo iz leta v leto, vse dokler je bila Pepca v Ložu. Svoja zadnja leta je preživela v domu za ostarele.
Všeč mi jeVšeč mi je
Kot otrok sem srečevala Petričkovo Pepco na vrtu ob loškem farovžu, kjer sva se z Bravčevo Simono pogosto igrali. Ne spominjam se, kdo jo je pripeljal na vrt. Bila je zelo prijazna. Rada je poklepetala z nama. Včasih naju je prosila, da ji greva po cigarete v trgovino. Vedno nama je naročila, da si kupiva tudi kakšne bonbone ali liziko zase.
Všeč mi jeLiked by 1 person