1931 Milanov Vrh – “Djeca na rodlanju”, poletna pobožnost in negotova prihodnost

Čudovito lep starosvetni zimski prizor je ostal na fotografiji iz albuma dr. Viktorja Kraševca, ki je bila posneta 30. novembra 1931. Prizorišče je Milanov Vrh, avtor slike in zapisa pa po vsej verjetnosti tudi tokrat Mirko Klepac. Poleg značilne pol zidane in pol lesene goranske hiše pred smrekovim gozdom (se?) otroci “rodlajo”, kar je pisatelj Slavko Malnar pojasnil kot star izraz za sankanje in tu na klančku so si z njim naredili veliko veselja, tudi tako, da so pripregli več sank in se kot z vlakom z njimi spustili po strmini. Nihče od njih ni “digitalni avtist”, še sanja se jim ne o kakšnih ekranih, kdo ve, če so bili sploh že kdaj v kinu …

Stanovanjski del hiše je lesen, torej toplejši, upam, da so stene in okna dvojna, če ne, je v njej brez zakurjene velike peči vseeno lahko mraz. Gotovo pa so pri hiši skrbne ženske, ki jim je mar za lep in urejen dom – pod zgornjim oknom je pribita lična lesena polička, kjer v toplem letnem času mogoče cvete nagelj ali pelargonija …

Še nekaj let bo na Milanovem Vrhu vsaj na prvi pogled idilično, a gospodarske in politične razmere v svetu, ki vplivajo tudi na take odmaknjene kraje, se vztrajno slabšajo. Delavci zaslužijo slabo, družine težko živijo in bližajo se še hujši časi. Leta 1938 pride do požiga žage na Milanovem Vrhu in delavci ostanejo brez zaslužka. Nekaj od tistih iz Loške doline se jih odseli, nekatere lastnik žage zaposli v drugih svojih obratih (Troha, Petelin) mogoče so šli nekateri na delo v Francijo, drugi so skušali preživeti kot dninarji in gozdarji (Vesel in drugi).

Po požaru je na Milanovem Vrhu ostalo le še nekaj družin do julija 1942, ko so v operaciji Risnjak, ki je potekala takrat kot roška ofenziva, italijanski fašisti zažgali še tisto, kar je ostalo.

Podrobnosti o interniranih prebivalcih Milanovega Vrha niso znane, vendar naj bi se po nekaterih virih vsi pravočasno umaknili v partizane ali pobegnili, še preden so prišli Italijani požgat preostale hiše. Razen seveda Alojza Trohe in Draga Grla, ki so ju že prej zaprli in Milana Vesela, ki je bil interniran.

Pisatelj Slavko Malnar, ki je kot otrok še kako okusil krutost tistega časa, se spominja:

S Čabranskega je bilo interniranega 53% prebivalstva, približno 4.000. Tri četrtine jih je šlo v rabsko taborišče. Italijani so izpraznili cele vasi, vzeli živino, tako da so doma ostale samo mačke in psi, ki so poginili od lakote. Temeljito so požgali vsa okoliška naselja. Od lesenih hiš so ostali samo štrleči dimniki. Po vrnitvi iz taborišč ljudje niso imeli strehe nad glavo, ničesar, niti žlice. Ni bilo hrane. Takrat so odhajali v Loško dolino in na Cerkniško. Nekateri so dobili kako delo na kmetijah, drugi so beračili …

Danes je na Milanovem Vrhu kostnica padlih med NOB. V njej niso le umrli v partizanski bolnišnici št. 7 (Srednji vrh), ampak vsi najdeni na širšem področju od Prezida do Gerova. Kar šestnajst je neznanih.

Ti dve sliki nimata letnice ali napisa, a ker sta v istem albumu kot druge z Milanovega Vrha, sodita najbrž prav tako v trideseta leta 20. stoletja. Na Milanovem vrhu so takrat živele številne družine gozdnih delavcev, furmanov in zaposlenih na žagi, ki so za duhovno oskrbo imele kapelico in občasni obisk župnika iz Prezida. Kapelice ni na nobeni dosegljivi fotografiji, čeprav je v pripovedih večkrat omenjena. Morda so bili obredi kdaj tudi preprosto v kateri od hiš …

Na teh dveh slikah iz prej imenovanega albuma gre za neko pobožnost, kjer je fotograf posnel vernike od zadaj. Vidimo, da so slovesno poletno oblečeni, moški brez klobukov, ženske pa v pražnjih zlikanih rutah, razen razoglavih mladih mater ali deklet, ki imajo dolge lase lično spete v fige. Pravzaprav ne morem zanesljivo trditi, da gre za verski dogodek, saj ni nikjer videti ne duhovnika, ne ministrantov, ne kakega križa ali drugega verskega simbola. A čemu bi se sicer ljudje zbrali, se obrnili v isto smer, zavzeli nekakšno pozorno molitveno držo, čemu bi se možje odkrili?…

Viri:

• Slavko Malnar, Ravnice, 2023, pisno

Kraj: Milanov Vrh
Datum: 30. 11. 1931
Avtor: verjetno Mirko Klepec
Zbirka: Borut Kraševec
Skenirano: 2. 10. 2023
Oblika: 3 fotografije