1908 Ljubljana – Družina Hanhart

Na fotografiji je Leopoldina Hanhart, rojena Domicelj, sestra nam že znanega Maksimiljana (Maksa) Domicelja z Rakeka, z možem Alexandrom in s hčerkama Blanche in Colette. Fotografija je iz zapuščine Uroša Domicelja, prav tako tudi druga fotografija v tem prispevku. Leopoldina oziroma Poldi je bila Uroševa teta, sestra Uroševega očeta Ivana. Poleg Maksimiljana in Ivana je imela še sedem sorojencev: eno sestro in šest bratov.

Ta družinski portret je posnel leta 1908 August Berthold v Ljubljani. Na hrbtni strani fotografije so zabeležili svoja imena in priimek ter letnico posnetka. Leopoldina je imela takrat 34 let, njen mož Alexandre 37 let, svetlolasa Blanche 4 leta, temnolasa Colette pa šele 2 leti. Po oblačilih lahko sklepamo, da so bili dokaj premožni. Poldi je bila rojena v Zagorju kot hči Alojza in Marije Domicelj, rojene Lavrenčič. Alexandre Hanhart je bil rojen v gorenjskem Tržiču. Njegov oče Julij (Jules) Hanhart je bil doma iz Alzacije v današnji Franciji, mati Jožefa Hanhart, rojena Klander, pa je bila domačinka. Hčerki Blanche in Colette sta bili rojeni v Ljubljani.

O Hanhartovih vem zelo malo. Uroš je včasih omenil svoji sestrični Blanche in Colette, ni pa povedal kaj več. Takrat se mi ni niti sanjalo, da bom kdaj pisal za Stare slike in kako prav bi mi prišli podatki iz prve roke. Vse kar vem o njih sedaj, sem izvedel predvsem iz popisa prebivalstva [1] in rodoslovnih podatkov [2], v Uroševem kovčku pa so bile spravljene njihove fotografije.

Leopoldina in Alexandre Hanhart sta bivala od leta 1902 v Ljubljani, kar je razvidno iz podatkov, zbranih ob popisu prebivalstva leta 1910 [1]. Sklepam, da sta si ustvarila družino na Miklošičevi ulici 18 v Ljubljani. Alexandre je bil po poklicu inženir umetnosti in manufakture, francosko “Ingénieur des Arts et Manufacture”. Študiral je na prestižni tehniški šoli v Parizu, t. i. École Centrale Paris. Bila je znana po svojem multidisciplinarnem pristopu, ki je združeval matematiko, fiziko, kemijo, strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo in industrijsko upravljanje. Poleg tehničnih predmetov so se študenti učili tudi ekonomije, poslovnega upravljanja in tujih jezikov, kar jim je omogočalo delo v mednarodnem okolju [3].

Podatki iz popisa leta 1910 opredeljujejo vse štiri člane družine Hanhart kot francoske državljane, le njihova kuharica Kristina Vrtačič je imela pod “domovinstvo” zapisano deželo Kranjsko v takratni monarhiji. Kje sta se spoznala Leopoldina in Alexandre ni znano, najverjetneje sta se poročila v Parizu. Alexandre je bil tega popisnega leta zaposlen pri firmi Österreichische Siemens-Schuckert-Werke (ÖSSW), ki je imela inženirski biro tudi v Ljubljani v takratni Šelenburgovi ulici 7 (danes Slovenska cesta nasproti glavne pošte) [4] in je bilo eno najpomembnejših elektrotehničnih podjetij v Avstro-Ogrski monarhiji. Podjetje je imelo ključno vlogo pri elektrifikaciji železniških omrežij, gradnji električnih tramvajskih sistemov in razvoju industrijske infrastrukture. Inženirski biro v Ljubljani je verjetno sodeloval pri načrtovanju in izvedbi elektrifikacije ljubljanskega tramvaja. ÖSSW je bil znan po dobavi električne opreme za tramvaje in železnice, vključno z električnimi motorji, transformatorji in napajalnimi sistemi. Podjetje je imelo tudi regionalne pisarne po celotni Avstro-Ogrski, vključno z Ljubljano, Zagrebom, Trstom in drugimi mesti, kar kaže na njegov širok vpliv pri razvoju mestnega prometa [5]. Rodoslovni podatki kažejo tudi na Alexandrovo delo v Zagrebu.

Tudi to sliko je posnel Avgust Berthold. Na zadnji strani ni nič zapisanega, vendar po videzu obeh deklic lahko sklepamo, da je bila posneta prav tako leta 1908. Lepo ju je namestil v svojem ateljeju, mlajšo Colette posadil na stol, starejša Blanche pa pozira poleg s prekrižanima nožicama. Obe sta svečano oblečeni, s klobučkom na glavi.

“Avgust Berthold je tudi dandanes izziv za slovensko fotografijo. Bil je do neke mere tujec, pa je postal z dušo in srcem naš človek. Slovenščino je štel za svoj jezik, slovenske kulturne delavce za svoje najdražje tovariše. Bil je edini slovenski fotograf grajskega porekla, rekel bi fotograf-baron. Bil je evropsko razgledan, poslovno sposoben. Solidno obrtno fotografijo je znal oplemenititi z žlahtnimi sadovi nove umetniško amaterske fotografije. Povezal je slovenske fotografe in slikarje na skupni razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1911. S svojimi mednarodnimi medaljami je počastil slovensko fotografijo in njeno fotografsko zgodovino.”

Tako je o njem leta 1988 med drugim zapisal Mirko Kambič [6].

Viri:
[1] Popis prebivalstva v Ljubljani 1910 – LJU_504-191-Miklosiceva_ulica-018-03-00190.jpg(4357×2996)

[2]Rodoslovni podatki s spleta:
OBLAK Spletno mesto družinskega drevesa
Alexandre Hanhart : Genealogie durch Paul DARBOIS (darbois) – Geneanet
Alexandre Hanhart : Genealogie durch Gilles GREINER (greinergilles) – Geneanet

[3] Prestižna tehniška šola École Centrale Paris:
École centrale Paris (1829-2015) (FranceArchives)
École centrale Paris

[4] Inženirski biro v Ljubljani (navedba na strani 11)

[5] ÖSSW – Österreichische Siemens-Schuckert-Werke

[6] AVGUST BERTHOLD (1880—1919) IN NJEGOV FOTOGRAFSKI ATELJE, avtor Mirko Kambič, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO – 1988, št. 3 – sistory.si/publication/42330

Kraj: Ljubljana
Datum: 1908
Avtor: Avgust Berthold
Zbirka: Urošev kovček – Vlatko Šloser in Jasna Kalemba Lavrenčič
Skenirano: 13. 5. 2025
Oblika: 2 fotografiji na kartonu