1903 Podcerkev – Pouden
To je zgodovinska fotografija ene od povodnji v Podcerkvi iz zbirke Ladice Štritof in z zapisom Stanka Trudna, Hlepinovega, fotografovega brata. Vendar avtor fotografije ni leta 1899 rojeni Franc Truden, ampak nekdo drugi. Leta 2014 jo je pri Ladici Štritof v Kopru pridobil – fotografiral – urednik te spletne strani. Na njenem hrbtu je množica podatkov. Kako se je moral potruditi fotograf, da je lahko napravil to izjemno sliko! Le kdo je bil?
V prispevku 1907 Podcerkev – Pozdrav iz Podcerkve je Anita Manfreda podrobno zapisala spomine na prav tako obsežno povodenj nekaj let pozneje. O poplavah v Podcerkvi je pisal tudi Matevž Hace in po eni od njegovih zgodb je pred nekaj leti nastala slikanica z naslovom Povodenj, opremljena z ilustracijami akademske slikarke Karmen Bajec.
Prispevek 1935 Podcerkev – Na vasi prav tako prikazuje eno od teh poplav, ki so jih bile deležne tudi druge vasi – Pudob, Nadlesk, Šmarata, Dane … Kaže, da je voda prihajala zelo visoko tudi še po drugi regulaciji Golobine. Zadnja desetletja pa podnebne spremembe po svoje urejajo ta tisočletni režim poplav na Loškem polju …
Listek na hrbtni strani slike pripoveduje:
Posneto v vasi Podcerkev, 1903 (Povodenj). Na prvem čolnu stoji in veslo drži z levo roko Škrbec (po domače Urhov oče), levo od Škrbca je Strle (Knausov oče). Na splavu sta brata Žnidaršič Luka in Jernej, (po domače Samprtova). Desni splav bratje Hacetovi, (po domače Točkovi). Levi čoln je iz Snežnika, Kozarišče, grajski .
In še pripis z drugo pisavo:
Podatke napisal Stanko Truden, umrl 27. 10. ’96, iz Podcerkve. Ladica.
Čeprav so bili ljudje v Loški dolini od nekdaj vajeni vsakoletnih poplav in nanje do neke mere pripravljeni, so jih vseeno vedno znova ogrožale, saj so bile vsakokrat drugačne – voda je naraščala različno hitro, se razlila različno visoko, bila pospremljena še z drugimi vremenskimi težavami – vetrom, strelo, sodro, snegom. Iz izkušenj so vedeli, do kod pride in približno kdaj, a jim je vseeno včasih zalila pridelke in jih uničila ali prišla tudi do živine v hlevu sicer vrhhlevne hiše. Če je nalive spremljala močna sapa, so trpele tudi slamnate strehe, poti so bile razdrte in polne blata. Sploh ni bil hec.
Kot nekdanja Podcerkljanka se seveda tudi sama spomnim poplav in pripovedi o njih … Rekli so “puoden” ali “voda pride” in s tem je bilo treba računati … Izjemne povodnji so se vedno znova obujale v spominih vaščanov … ne samo, kako so se vozili s čolni ali splavi, ampak na primer o tem, kako so Šišnekove krave zjutraj stale v vodi in so jih morali nemudoma odvezati in odpeljati v sosedov hlev nekaj više na pobočju … pa kako je kad s kislim zeljem plavala v kleti, kako je iz nevidne odprtinice med stopnicami v klet voda brizgala v curku in še kaj. Oče se je spominjal, kako je na Gornjem Jezeru ob nalivih voda kar po vrsti poplavila kleti hiš na desni strani klanca (!), od spodaj pa je naraščajoče jezero zalilo njive pod vasjo. Mama, ki je bila doma bolj z visokega, pa je poznala drugačne probleme z vodo: večno pomanjkanje, skrbna raba, strogo varčevanje in naporna oskrba z njo že ob najmanjši suši.
Pa saj je skoraj vsakdo v Loški dolini zrasel s to vodo, ki redno, a po svoje nepredvidljivo prihaja vsako leto – kot da čudežna narava pere svojo žehto ali na zalogo napaja svoja bitja …
Slovarček:
- pouden: povodenj
Kraj: Podcerkev
Datum: 1903
Avtor: neznan
Zbirka: Ladica Štritof
Skenirano: 15. 10. 2014
Oblika: uokvirjena fotografija
Stare slike 