Skip to content

1930 Škrile – Dela v Golobini

23. 06. 2011
tags:

Na koncu Loškega polja, pri vasi Dane je velika stena in velika, več metrov visoka luknja, ponorna jama Nova Golobina, ki se nahaja malce stran od stare Golobine.Vanjo se ob velikih poplavah steka narasli Obrh, ki je eden začetnih pritokov Ljubljanice. Pri nizkih vodah Obrh izgublja vodo že v strugi, preden doseže glavne požiralnike v ravnici pod Danami in ponorno jamo Golobina. In zanimivo, ne pojavi se v izvirih na Cerkniškem polju.

____________________________________________________________

Vse od leta 1880 so domačini verjeli in čakali na denar, ki so ga deželni poslanci obljubljali za za večja izsuševalna in melioracijska dela. Naposled je bil v letih 1901- 1906 vhod v Golobino umetno razširjen. Prej ob velikih in pogostih poplavah stara Golobina, ki je v udorni vrtači z dvema naravnima vhodoma, ni mogla požirati takih velikih količin vode. Pri Danah se je razlivala vse do deželne ceste, v vaseh Nadlesk in Podcerkev vse do oken spodnje ležečih hiš. Narasla voda je seboj odnašala kopice sena, ostrnice žita in detelje, žagance, drva in zamašila Golobino. S počasnim odtekanjem vode so bila uničena  polja krompirja, žita, ajde, prosa in kopice sena in tako so pri kmetih nastajali pregovori: “Suša ti vzame en kos kruha, moča ga vzame dva kosa.” “Jeseni hitro posprevi pridelke z njiv! Odreži pospravi in beži.”

Najvišje narasle vode Obrha so bile v letih 1851, 1872, 1875, 1878, 1880, 1895, 1923 in 1933. ____________________________________________________________

Na sliki je Janez Škrbec, nekdanji posestnik iz Podcerkve, kateri ima veliko  zaslug, da so se opravila dela pri Golobini. Za delovodjo pri delih je bil postavljen  njegov najstarejši sin Janez, ki je bil velik poznavalec Golobine in vseh požiralnikov na Loškem polju. Že pred 1. sv. vojno je sodeloval pri raziskavah Loškega, Cerkniškega in Planinskega polja. Premišljeno je znal razporediti delavce po vsej, na novo speljani strugi. Govoril jim je o delu, profilih obrambnega zidu pred poplavo, o padcu vode, ponorom in o hitrem naraščanju vode.
Pri melioracijskih delih je občina najela zdrave in močne brezposelne delavce, ki so bili brez vsake lastnine. Za osemurno delo jim je bilo obljubljenih 12 dinarjev in deset kilogramov koruze. Seboj so morali prinesti svoje orodje, za izvleko nakopanega materijala pripeljati konje ali krave in delati ob svoji revni prinešeni hrani. Noben izmed njih ni prinesel salame ali slanine, le okisan fižol, kos črnega ali rženega  kruha, steklenico črne kave s saharinom, popečeno in slabo zabeljeno polento in  kakšna dva jakobčka. Ob nevihtah so vedrili kar v Golobini. Delavci so na osemtedensko delo prihajali v starih krpah, klobukih, zakrpanih hlačah in kamižolah.

Pogodba in pooblastilo Janezu Škrbcu st. iz leta 1903.

Zavezilno pismo Janeza Škrbca st.

Slovarček:

  • jakobčka: sorta jabolka

____________________________________________________________

Viri:

  • Janez Škrbec
  • Matevž Hace, Prijatelji in znanci, založba Borec 1975
  • NOTRANJSKI LISTI I, 1977, str. 12, 13

Kraj: Škrile
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Janez Škrbec
Skenirano: 2. 6. 2011
Oblika: fotografija na tankem papirju, nalepljena na karton

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: