1930 Šmarca – Moški kuhajo

Matjaž Šporar, vnuk fotografa Petra Nagliča,  je na Facebooku zapisal: »Akcija “kuharjev” okoli leta 1930, z leve Karol Naglič, Karel Humar in Ciril Gostič. Fotografija izdelana na steklo.« Milošu sem izrazila dvom, da ta slika paše na našo stran, ker ni iz naših krajev. Verjetno je nastala v Šmarci pri Kamniku. Odvrnil je, da paše, ker je bila Nagličeva žena iz Selščka.

V današnjih časih bi rekli fotografiji »fake news« (lažna novica). V tridesetih letih dvajsetega stoletja je bila kuhinja izrecno v ženski domeni. Fantje so se nastavili fotografu le zaradi poziranja. Nastala je prav simpatična fotografija. Karol Naglič v porcelanasti skledi nekaj stepa z metlico, ki ji doma pravimo šiba. Karel Humar meša zrak na štedilniku, Ciril Gostič pa rine prazen protfan v ror. Humar ima na rokah črne narokavnike. Take so nosili uradniki, da si niso popackali belih rokavov s tinto. Pralnih strojev še ni bilo. Da bi belo ostalo belo, je bilo potrebno natančno in dolgotrajno pranje, kar se ni dogajalo vsak dan.

Kuhinjska posoda je aluminijasta. Prav tako kastrolo, kot je na štedilniku, imam še vedno doma. Ostala je po atovi teti. Sveti se pa ne več tako kot te na sliki. V tej kuhinji je bila zelo skrbna gospodinja.

Na spletu sem našla še nekaj navodil iz tistega časa, kako čistiti, da se bo vse svetilo. Aluminijasto posodo je bilo najbolje čistiti s toplo vodo, milom in drobnim peskom. Pozabili so napisati, da za peskom ostanejo raze. Mastno posodo najprej obrišemo s časopisnim papirjem. Če je bila črna, je postala ponovno bela, če si v njej skuhal jabolka ali vsaj jabolčne olupke, še najbolj pa jo je posvetlilo kuhanje svežih paradižnikov. Ploščo štedilnika so drgnili s šmirgl papirjem, kot pri nas doma, nato namazali s kožo od slanine (porkaš, Evgen je imel prav; on ima vedno prav, Google nima pojma) in zdrgnili s krpo. Šip se ne umiva, kadar je sonce, ker postane steklo motno. Najprej jih zdrgnemo s časopisnim papirjem, lahko malo vlažnim. V vodo damo nekaj gorilnega špirita (lahko tudi kis op. p.), zdrgnemo šipe in s suho cunjo obrišemo do visokega sijaja.

Miloš mi je tudi napisal, da na ploščici na štedilniku piše H. KOLOSEUS, HARDFABRIK; WELS. Jaz ne bi videla. Zraven ploščice visi širezn. Z njim si pobrskal po kurišču, preden si na novo naložil. Zjutraj si z njim počistil pepel. Tudi za odmikanje rink na plošči štedilnika je prišel prav. Z vrha smo naložili kakšen debel čok, ki ni šel skozi vratca ali pa kepo premoga, dokler je bil še dovoljen. V tisti luknji je mama tudi pražila kavo v letih, ko je bila draga kot žafran, če je sploh bila,  zato smo v Trstu kupovali surovo in jo pražili doma. Na levi strani šporgeta je kotliček. Pri nas je včasih v njem voda vrela tako močno, da je kar pokrov privzdigovalo. Vročo vodo smo odlili v lijak in je fajn odtok prepucalo, v kotliček smo dolili mrzlo pa je bil nekaj časa mir.

Štedilnik so naredili v tovarni Koloseus v Aschaffenburgu. Ustanovil jo je Hermann Koloseus leta 1877. Specializirali so se za peči. Po smrti ustanovitelja sta tovarno vodila hči in njen mož. Po drugi svetovni vojni so jo obnovili in zaprli leta 1962, po nekaterih podatki 1958.

Moj stari ata je bil kurjač na lokomotivi. V tem delu je tako užival, da ga je nadaljeval še doma. Veselo je nalagal polena v štedilnik v kuhinji, ki je bila edino zimsko ogrevališče. Včasih kakšno poleno ni hotelo v kurišče, ker je bilo to že precej polno. Toliko časa ga je vrtil, da mu ga je uspelo zriniti v štedilnik. Ves vesel je rekel: »Na, pa sem ga!« Moj ata pa je bil kurjačev sin. Tudi on je v štedilnik nalagal k v borzig mašino. Včasih smo zvečer ugasnili luč, da smo videli, kako lepo žareča je lama štedilnika. Nekoč smo šli na obisk k teti na Dolenjsko. Ko smo vstopili v hišo, je ata, navajen doma drugačnih temperatur, povedal, da je mraz. Teta se je branila rekoč, da kuri centralno in ata je prosil, naj mu pokaže peč. V kurilnici je odprl vrata peči in prosil še za baterijo. Teto je zanimalo, zakaj jo rabi. »Da bom posvetil, če kaj gori,« je odvrnil ata.

Slovarček:

• šporget: štedilnik
• protfan: pekač
• ror: pečica v štedilniku
• širezn, tudi širhakel: grebljica za štedilnik na drva
• borzig mašina: vzdevek lokomotive serije JDŽ 06, ki ga je dobila po nemški tovarni

Viri:

• Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (30.03.1929), letnik 10, številka 76. URN:NBN:SI:DOC-1GILQWV0 from http://www.dlib.si
• https://aschaffenburgzweinull.stadtarchiv-digital.de/das-koloseus-denkmal-in-grossheubach-und-der-bezug-zur-familie-koloseus-in-aschaffenburg/

Kraj: Šmarca
Datum: 1930
Avtor: Peter Naglič ml.
Zbirka: Slovenski etnografski muzej
Skenirano: neznano
Oblika: datoteka