Rakek 1959/60 – 6. b razred, dekleta

Učenke 6. b razreda OŠ Rakek. Od leve: so

• Prva vrsta: Marija Urbas, Majda Klemenc, Lidija Mazi, Fani Zorman, Joža Gnezda, Breda Hreščak, Kristina Žagar
• Druga vrsta: Darja Bajt, Jožica Matičič,
• Tretja vrsta: Zlata Urbas, Fani Doles

V prispevku lanske pomladi smo bili presenečeni, da so se fantje slikali ločeno. No pa sem po letošnjem ponovnem srečanju učencev obeh razredov, 6. a in 6. b, dobil fotografijo tudi ločeno slikanih deklet. Tudi one so se postavile pred takrat znamenito Lucovo peč.

Leto 1954 so kot mladi nadobudni in znanja željni otroci, prvič prestopili vrata učenosti osnovne šole na Rakeku, kjer jih je prijazno pozdravila razredničarka Franja Jerala. Nekaj učencev je na podružniški šoli na Uncu pozdravil razrednik Roman Gorjan, na šoli v Lazah pa razredničarka Breda Rupnik.

Ob zaključku šole leta 1962 je bila posneta še zadnja poslovilna skupinska slika pred šolo. S tem se je zaključila prva epizoda izobraževanja večine učencev. Odšli so v neznano, nekateri v poklicne šole, drugi v srednje, tretji so našli spet druge poti v nadaljnjem iskanju smisla življenjskih poti in lastne kariere.

Prvič so se sošolci letnik 1947 srečali ob 50. letnici vstopa v prvi razred leta 2004 in od takrat se srečujejo.

Letos konec januarja so se ponovno dobili pri Furmanu. V prisrčnem druženju so obujali spomine na šolska leta. Obujali so spomine na prehojene poti, se spomnili sošolk – sošolcev, ki jih ni več med njimi, obenem nazdravili še na mnoga zdrava leta in željo po novem srečanju naslednje leto.

Za zaključek so šli pred staro šolo, kjer so se fotografirali pred glavnim vhodom kot v časih šolanja. Danes stara šola počasi propada, v njej že dolgo ne odmevajo glasovi učencev.

Na zadnji strani podpisi učenk in pripis »Spomin na sošolke iz 6. b. razreda.«

Zaključek:

Spomini so se navezali tudi na naše takratne učitelje. Strinjal sem se s tem, da so poseben pečat na našo vzgojo pustili v prvem razredu Franja Jerala, naša druga mama; France Habe, z njegovimi ekskurzijami, sam pa se ga še posebno spominjam tudi kot jamarja in fotografa; Marjan Tomšič, razrednik in ravnatelj ; pa tudi Viktor Žnidaršič glasbenik in pevovodja, sam sem se pri njem učil igranja harmonike.

Razmišljanja pa so zatavala tudi na področja, ki se jih nismo spominjali z radostjo. Sam se spomnim nekje v sedmem ali osmem razredu, ko je prišla domov mama, vsa zaskrbljena in potrta, ter dejala, da ji je učiteljica za moj slabši učni uspeh dejala, da v tovarni rabijo tudi delavce brez izobrazbe. To ni bil osamljen primer. Res, da je bilo kar nekaj učencev, ki glede znanja nismo bili za zgled. Vendar lahko trdim, da so nekateri verjetno hodili le v službo, učenci pa smo bili nebodigatreba.

Zelo zanimiva pa je sedanja primerjava. Večina slabših učencev je v nadaljevanju ob delu, za redno šolanje niso imeli ustrezne osnovnošolske izobrazbe, opravili srednjo šolo, pa tudi univerzo. Če dobro pomislimo, pa je to bila tudi neke vrste spodbuda.

Kraj: Rakek
Datum: 1959
Avtor: neznan
Zbirka:Valči Logar Telič
Skenirano: 13. 2. 2026
Oblika: fotografija