1973 Rakek – Sesalec

Podoben sesalec smo imeli tudi pri nas. Prinesla ga je stričeva avša. Menila je, da ga potrebujemo, ker smo do tedaj za čiščenje uporabljali izključno AMC – ajmar, metlo in coto. V resnici pa se ga je rešila, saj je sama dobila novega. Ne vem, zakaj ga je sploh rabila. Stric je bil cel dan v službi, ona pa pred ogledalom.

Sesalec je bil sila preprosto narejen. Imel zbiralnik, v katerega sta bili spodaj in zgoraj vtaknjeni kovinski cevi. Zgornja je bila rahlo ukrivljena in je služila za ročaj. Na spodnji je bila nataknjena metlica, ki je pobirala prah oziroma smeti. Ta se je zbiral v nabiralniku v platneni vrečki. To je bilo nujno izprazniti zunaj, da nisi nazaj v sobo otresel vsega posesanega prahu. Najbolje jo je bilo čistiti v vetrovnem vremenu tako, da je pihalo proč od tebe. V nasprotnem primeru si se naužil prahu. Naužila se ga je tudi obleka in lasje. Vrečko je bilo treba večkrat oprati, na roke. Za sesanje pajkov po zgornjih kotih sesalec ni bil primeren, ker je bil težak kot svinec in ga je bilo nemogoče dvigniti do kota. Ometanje pajčevin in odstranjevanje pajkov smo še vedno počeli z enim delom AMC-ja, torej z metlo. Glasen je bil pa tudi tako, da so na Uncu slišali, kdaj mi sesamo. Rešili smo se ga takoj, ko je bilo mogoče in kupili Iskrinega.

Današnji sesalci so podobni temu. Rezervar je še manjši, so brez špage, ker delajo na baterijo in so tako tihi, da večkrat preverim, če gori lučka, ker se mi zdi, da je ugasnil. Kot bi prišel z Yugota na Teslo. Da je mrknil se mi zdi še iz enega drugega razloga. Prah, moje lase in mačje dlake lepo pobere. Kadar pa je kje malo večja smet, moraš najmanj trikrat zapeljat čeznjo. Najprej, da jo zazna, nato se predstavita, končno jo pozauga ali pa tudi ne. Zgleda precej šiki-miki, uporaben pa ni preveč. Ko si prižgal Iskrin sesalec, je posesal vse smeti v krogu enega metra, potegnil vase zaveso, nabral tepih in potegnil dilco parketa ven.

Kraj: Rakek
Datum: 1973
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 13. 5. 2026
Oblika: katalog