1962 Rakek – Mojca pa revše

Na sliki je Mojca Milavec, žena mojega strica Albina, in jaz. Tega dne sta prišla na obisk k stari mami, kjer smo začasno živeli tudi mi, in prinesla mi je celuloidno punčko v pink oblekici iz penaste gume. Tega darila bi morala biti neizmerno vesela pa, kot kaže, nisem. Zato smo se morale vse tri skupaj fotografirati. Slika je nastala na stopnici, po kateri se je stara mama vzpenjala na zgornji vrt, kjer je rastla vsa mogoča zelenjava. Slikal pa je stric.

Stric in ona sta živela v Ljubljani. Leta 1965 sta me vzela za en teden na počitnice, ki so mi do današnjega dne ostale v spominu. Njen brat je bil anesteziolog. Stanoval je v stari hiši poleg Poliklinike in smo ga šli obiskat, ker je imel hčerko mojih let. Na cesti smo srečali fanta, ki je imel daljše lase. Ker so se tedaj v vrh svetovne glasbe povzpeli Betalesi in ker je vest o tem prišla tudi na Rakek, a sem bila kljub temu neuk kmečki otrok, sem rekla: »Bitles.« Ona pa me je grobo zavrnila, da so Beatlesi le štirje, to pa je čisto navaden dolgolasec. Prizadela je mojo otroško dušo, a sem ji oprostila.

Ne bom ji pa nikoli tega, kar je naredila stari mami. Tudi njo sta nekoč vzela na počitnice za en teden. Po treh dneh je prišla domov, razloga nismo nikoli izvedeli. Šele na smrtni postelji je povedala, da si je dopoldan odrezala košček kruha in ga jedla za mizo. Drobtine so padale na mizo, morda kakšna tudi na tla, verjetno pa nobena. Tedaj jo je Mojca nadrla, da je pravkar pospravila, sedaj bo pa spet vse nasvinjano. Že Bog je rekel, da je maščevanje njegovo in tu je svoje delo dobro opravil. Saj ji ne privoščim, ne, daleč od tega, ampak moramo se zavedati, če česar nočemo da bi drugi nam storili, tega naj mi ne naredimo drugim. In z vsakim moramo spoštljivo ravnati, še posebej s starejšimi.

Tako, kot sem se jaz tule, se počuti miš, ko pred seboj zagleda kačo. Mojce sem se bala kot hudič križa, tudi že potem, ko sem bila večja. Lej me. Sem blond, kot kaže. Tekom let se je barva mojih las spremenila in že v osnovni šoli nisem bila več blond. Sem pridobila na inteligenci, bi se reklo. Razen morda kdaj, če česa nisem ali pa nisem hotela razumeti. Odkar so se pojavili sivi prameni, pa se barva las spreminja skoraj vsaka dva meseca, ker mi nikoli ne uspe kupiti enake barve za lase kot prejšnjič.

Tudi Mojca je blond, peroksidna. Se je štelo, da je bila manekenka. Potem pa, ko je ujela mojega strica, ki je bil pilot, je bila pa samo še gospa. Bila je pa precej ljubosumne sorte in ker je bil stric v uniformi res fejst za pogledat, se je bala, da bi ji ga »kod naših dol«, v Mostarju, kakšna speljala, pa ga je toliko časa najedala, da se je odrekel življenjskim sanjam in se zaposlil kot računovodja na železnici.

Kraj: Rakek
Datum: 1962
Avtor: Albin Milavec
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 9. 11. 2017
Oblika: fotografija