Cerknica 1870 – Pismo Adolfa Obreze dr. Etbinu Henriku Costa

Dr. Etbin Henrik Costa je 20. junija 1870 pisal Adolfu Obreza malo zaskrbljujoče pismo pred volitvami kmečke kurije v Kranjski deželni zbor, ki so bile razpisane za 27. junij 1870. Dr. E. H. Costa je skupno z Matijem Korenom iz Planine namreč kandidiral v Postojni (tja je takrat sodilo naše območje) na listi slovenskih poslancev društva “Slovenija” nasproti nemškim in nemčurskim kandidatom. Cerkniški župan Adolf Obreza ga je v priloženem pismu tolažil, da naj ne skrbi, saj bosta s Korenom gotovo izvoljena.

Pismo sem obdelal (branje rokopisa in prevod) s pomočjo umetne inteligence, možne so manjša napake in odstopanja, vendar je vsebina realna in odraža takratne razmere. Kdo se skriva pod Klenom in Krainom nisem mogel ugotoviti, mogoče tudi umetna inteligenca ni prav prebrala imen, vendar je kljub tej pomanjkljivosti pismo dovolj razumljivo in korektno prikazano. Malce me je zbodlo, da je pismo narodno zavednega Slovenca (kar naj bi Adolf Obreza bil), in kandidatu za slovenskega poslanca (ki naj bi razumel in govoril tudi slovensko) spisano v nemščini. Pa, saj je bilo znano, da so se tudi znani zagovorniki Zedinjene Slovenije pri dopisovanju posluževali nemščine. Pa še to, Adolf Obreza tako v glavi pisma kot pri podpisu uporablja obliko Obresa.

Pismo nosi datum 24. junija 1870, le dvanajst dni po cerkniškem taboru 12. junija 1870, kjer so si prizadevali za Zedinjeno Slovenijo in sploh uvedbo slovenskega jezika povsod, kjer sta nastopila tako dr. Etbin Henrik Costa (govoril je o občinski samoupravi in servitutnih pravicah) kot Adolf Obreza kot gostitelj tabora, in menda ja v slovenskem jeziku; pa takoj nato (20 in 24. junija 1870) v osebni korespondenci uporabljata nemščino. Ko pa je šlo za telegram 27 junija 1870, ki je bil javni dokument, pa Obreza sporoča Costi rezultate volitev v slovenščini.

ADOLF OBRESA
CERKNICA
pri Rakeku

Cerknica, 24. 6. 1870

Moj dragi prijatelj!

Tvoje cenjeno pisanje z dne 20. tega meseca ni razveselilo le mene, ampak je zvesto opogumilo tudi moje bližnje, nas pa hkrati ogorčilo nad ponujenim »dokazom« [nasprotnikov].
Sprevrženost, s katero si je [nasprotnik] drznil trditi, da sem v teh krajih izgubil zaupanje volivcev, je očitna. Sploh se ne nameravam truditi, da bi te trditve temeljito izpodbijal, saj bo množično zborovanje (volitve op. Perko) 27. v Postojni (Adelbergu) najboljši dokaz za to.
Vsekakor sem družino in Klena [lokalnega sodelavca/politika] močno ščitil pri njihovi agitaciji za deželo med prebivalstvom, da bi zadevo izpeljali iz sedla. Vendar bodi pomirjen, povsod so jih le izsmejali.
Klen [oz. ta politična struja] nima med tukajšnjim ljudstvom nikakršnega odmeva, kaj šele odobravanja. Malo drugače je nastavljeno s Krainom (op. p. verjetno politični nasprotnik ali specifičen projekt/lokalec). Razen pri redkih ljudeh, ki ga cenijo, uživa med prebivalstvom malo simpatij, saj so njegovi napeti napori ostali skoraj povsem brez uspeha; tako se zdi, da je celo sam že opustil svoj projekt, da bi Kraina spravil v deželni zbor. Tukaj gre torej za laboratorijski prevrat – to pomeni, da je agitacijo pri volitvah predsednika (obmana) dosegel s pomočjo kakšnih desetih starih bab, hočem reči mož Kraina, ki jih je v gostilni nenehno prepričeval (ital. per & per / nem. für & für), za kar pa je sedaj žel splošno ogorčenje (indignacijo). S tem je najbolj škodoval samemu sebi, torej doseganju svojega končnega cilja.
V ponedeljek ti bom izid volitev takoj telegrafiral iz Postojne (Adelsberg).
Bog z teboj!

Tvoj iskreno vdani prijatelj
Adolf Obresa

Iz telegrama, ki ga iz Postojne dr. E. H. Costi poslal lokalni narodni zaupnik Adolf Obreza) je razvidno naslednje:

• Skupno število volilnih mož: V okraju je glasovalo 98 volilnih mož.
• Izid glasovanja: Slovenski narodni tabor je nastopil izjemno disciplinirano. Dr. Etbin Henrik Costa je prejel kar 97 glasov, izvoljen pa je bil tudi domači posestnik Matija Koren 98 glasov, ki je kmečko kurijo v tem okraju zastopal že od leta 1861.
• Poraz ustavovercev: Vladni nemški kandidat, postojnski okrajni glavar Anton Schwarz, je v tem bloku slovenske narodne enotnosti dobil zgolj 1 glas.
• Volitve v kranjski deželni zbor, ki so potekale junija 1870 (četrti sklic), so prinesle odločilno zmago slovenskemu narodnemu taboru nad nemško-ustavoverno (liberalno) stranko.

Rezultati po kurijah

Opomba: K temu je treba prišteti še ljubljanskega škofa (virilni član), ki je tradicionalno podpiral slovensko večino.

Ključni poudarki volitev

• Slovenska večina: Slovenski tabor je s 25 poslanci dosegel prepričljivo dvotretjinsko večino. To jim je omogočilo, da so avgusta 1870 na sejah uveljavili slovenščino kot uradni jezik deželnega zbora in deželnih uradov.
• Preboj v mestih: Uspeh slovenske stranke v mestni kuriji (osvojili so polovico, torej 4 od 8 mandatov) je bil za tisti čas izjemen, saj so bila mesta takrat močno ponemčena ali pod vplivom nemškega kapitala.
• Razkol pri veleposestnikih: Veleposestvo, ki je prej skoraj v celoti volilo nemško usmerjene poslance, se je tokrat prepolovilo, kar je tehtnico dokončno nagnilo v slovensko korist.

Politična razmerja so bila takrat izjemno nestabilna, zato je bil ta sklic kratek — že decembra 1871 so sledile nove, predčasne volitve. Pa je tudi na teh slovenski tabor obdržal večino v Kranjskem deželnem zboru.

Kraj: Cerknica
Datum: 1870
Avtor: Adolf Obreza
Zbirka: NUK
Skenirano: neznano
Oblika: Datoteka